Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Bistvo resničnega razodetja

Perzijski odposlanec Šabbi vpraša Jezusa: »Povej, vzvišeni prijatelj, poln Božjega duha, ali je naš življenj­ski nazor dober, uporaben in zato resničen ali pa nam lahko iz svoje modrosti daš še boljšega!«

204  Bistvo resničnega razodetja

1 Rečem Jaz: "Nikakor ne! Dobro in resnično je enako, pa naj ga človek odkrije s svojim dejavnim raziskovanjem ali pa mu ga Bog neposredno razodene; kajti odkritje resnice je tudi razodetje od zgoraj, toda posredno, in sredstvo za to je bilo prizadevno razi­skovanje.

2 S takšnim raziskovanjem se duša znebi grobih vezi materije in s tem na trenutke prebudi Božjega duha v sebi, ali pride bolj v živ­ljenjsko središče svojega srca, kjer se zmeraj in neprenehoma pre­takata Božja svetloba in usmiljenje in tako dajeta duši življenje in duhovno rast - kakor sončeva svetloba in toplota prodirata v zem­ljine brazde in tam prebujata, ohranjata in razvijata življenje in rast rastlin, dokler iz rastline ne nastane prost, samostojen in s tem zrel sad, katerega življenje ni več odvisno od rastline, temveč obstaja samo zase.

3 Ko v resničnih, dejavnih trenutkih duša pride v opisano življenj­sko središče v srcu, je s tem dospela tudi do razodetja Božjega duha v človekovem srcu in tu ne more nič drugega kakor v sami sebi najti večno enako resnico iz Boga. To posredno razodetje se od nepo­srednega razlikuje samo po tem, da ob veliki omračitvi človeštva Bog obudi sposobne ljudi brez njihovega sodelovanja in tudi nji­hovo dušo vodi v njeno življenjsko središče, da bi od tam drugi sle­pi spet dobili svetlobo, ki bi jim odprla oči.

4 In še ena razlika je med posrednim in neposrednim razodetjem, in ta je v tem: Posredno razodetje osvetli iščočemu človeku samo tisto, kar bi rad imel, in je podobno dobri svetlobi svetilke, s kate­ro lahko povsem osvetlimo kakšno temno sobo; neposredno razo­detje pa je podobno opoldanskemu soncu, katerega mogočna sve­tloba osvetli ves svet z vsemi njegovimi velikimi in majhnimi bra­zdami, torej tudi neposredno razodetje.

5 To (s soncem primerljivo neposredno razodetje) ni veljavno sa­mo za človeka, kateremu je dano, temveč za vse ljudi, najprej pa za ljudstvo, kateremu pripada prerok; toda ker obstajajo pristni in resnični od Boga poklicani preroki, si poleg tega lahko mislimo, da bodo obstajali tudi lažni, in sicer iz naslednjih zlahka razum­ljivih razlogov:

6 Resnični prerok mora imeti pri ljudeh nekakšen ugled; kajti nje­gove napovedi, pa tudi njegova dejanja za dokaz božanskosti nje­gove obuditve,morajo vendar navadnemu vsakdanjemu človeku vdihniti neko spoštovanje, - če so mu napovedi všeč ali ne, in če se ujemajo z njegovimi zemeljskimi koristmi ali ne.

7 Pri ljudeh boljšega čuta pa zraste prerok brez svoje volje v ne­dosegljivega velikana in se ne more ogniti temu, da ne bi bil v do­ločeni meri spoštovan in čaščen, pa če je še tako ponižen, kot mora biti.

8 To vidijo tudi drugi posvetni ljudje, katerih razum je pogosto zelo iznajdljiv; kajti kačje zvitosti ni otrokom sveta še nikoli manj­kalo. Tudi ti posvetni ljudje hočejo imeti ugled in z njim povezan zemeljski dobiček.

 9 Začnejo študirati in neredko si s Satanovo pomočjo izmislijo stvari in navidez govorijo tako modro, da v vsem znanju laični ljud­je nazadnje ne znajo več razlikovati, kaj je pravo in pristno in kaj lažno in slabo.

10 Kako pa vendarle lahko prepoznamo lažnega preroka od pristnega? Prav zlahka: po sadovih namreč!

11 Kajti s trnja in osata ne obiramo grozdja in fig!

12 Pristni prerok ne bo nikoli sebičen in bo daleč od vsakega na­puha. Hvaležno bo sicer sprejel, kar mu bodo darovala dobra in ple­menita srca; toda nikoli ne bo od nikogar ničesar zahteval, ker ve, da je to gnusoba pred Bogom in ker Bog dobro zmore ohranjati Svoje služabnike!

13 Lažni prerok pa si bo dal plačati vsak korak in za vsako tako imenovano bogoslužno dejanje za izmišljeni in zlagani blagor člo­veštva. Lažni prerok bo grmel o Božji sodbi in celo v Božjem ime­nu sodil z ognjem in mečem; pristni pa ne bo nikogar sodil, tem­več bo brez vsake koristi le opominjal grešnike k pokori in ne bo delal razlike med velikim in majhnim in med uglednim in neugle­dnim. Kajti njemu pomeni vse edino Bog in Njegova beseda, - vse drugo je zanj prazna norost.

14 V govoru pristnega preroka ne bo nikoli nobenega protislov­ja; postavi pa govor lažnega preroka na svetlobo - v njem bo pro­tislovij kar mrgolelo. Pristnega preroka ne bo mogel nikoli nihče užaliti, kot jagnje bo prenesel vse, kar koli bi mu svet storil; samo proti laži in napuhu bo vzkipel z ognjem gorečnosti in ju bo zme­raj izničeval.

15 Lažni prerok je zmeraj smrtni sovražnik vsake resnice in vsa­kega boljšega napredka v mišljenju in v dejanjih; nihče razen nje­ga naj ne bi nič vedel ali imel kakšne izkušnje, da bi bil namreč vsak prisiljen zmeraj in v vseh stvareh pri njem poiskati za denar drag nasvet.

16 Lažni prerok misli samo nase; Bog in Njegov red sta mu nad­ležna in smešna stvar, za katero nima v sebi niti iskre vere, zato si tudi lahko z najlažjo vestjo naredi boga iz lesa in kamna, kakor se mu zljubi. Razumljivo je potemtakem, da takšen bog, po rokah laž­nega preroka, zlahka dela čudeže v očeh povsem zaslepljenega ljud­stva.

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 3