Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Ezekijel 13. poglavje

121. Gospod razloži 13. poglavje Ezekiela

1 Ko smo vstali od mize, je pristopil k nam pismouk in Mi rekel: »Modri prijatelj, spomni se, kaj si mi obljubil včeraj.«
2 Jaz sem rekel: »Na pravi poti si - toda tudi to je pravi čudež, da si lahko ob tolikšni svetlobi še zmeraj slep! Včeraj zvečer si se sicer ne­kako že na pol prepričal, da je tisto, kar sem ti povedal o Nazarencu res, toda ti in tvoji sopotniki si kljub vsemu v srcih mislite: 'Z Nazarencem bi radi za vsako ceno navezali stik osebno, radi bi ga spoznali do obisti. Če se bomo prepričali, da je vse, kar smo slišali o njem v Kisu res, bomo postali njegovi privrženci; če pa ne bo povsem tako, ga bomo nemudoma, po naši pogodbi, prijeli in ga izročili sodišču.'
3 Z visokim duhovnikom in vsemi vašimi lažnimi preroki vred - starešinami, pismouki, farizeji in leviti v Jeruzalemu in tudi v sina­gogah po vsej judovski deželi -, sodite k tistim lažnim prerokom, o katerih je Gospod govoril po preroku Ezekielu:
4 'Sin človekov, nastopi proti Izraelovim prerokom in povej tistim, ki oznanjujejo iz lastnega srca in pameti: Prisluhnite Gospodovi besedi! Tako govori Gospod Bog: Gorje neumnim prerokom, ki sledijo svojemu duhu, saj nikoli niso imeli nobenega jasnovidnega navdiha, niti niso slišali klica. (Ezekiel 13,1-3)
5 O Izrael, tvoji preroki, ki jih poslušaš, so kakor puščavske lisice! Ne pridejo pred svoje brloge (iz strahu, da bi jih ujeli) in se ne postavijo kot obzidje okoli (ogrožene) Izraelove hiše in se ne bojujejo na Gospodov dan (v preskusnem času prave vere). Njihovi domnevni jasnovidni navdihi so ničvredni in njihove prerokbe čiste laži! Predrzno pravijo: 'Gospodje rekel!', v sebi pa dobro vedo, da jih Gospod ni niti poklical niti poslal, in si vneto prizadevajo zgolj za to, da bi si nagrabili stvari (za svoje posvetno ugodje).( Ezeliel 13,4-6)
6 (Povejte, vi lažni preroki:) Ali morda ni res, da nimate nobenih jasnovidnih navdihov in da so vaše prerokbe čista laž? In kljub temu govorite ljudstvu: 'Gospod je rekel!', čeprav z vami, kot dobro veste, ni­koli nisem govoril. (Ezekiel 13,7)
7 Zato Gospod pravi naprej: 'Ker ste ljudstvu pridigali tisto, iz česar ne bo nič, in mu naznanjali laži, bom jaz sam prišel nad vas (ljudstvu razkril vašo zvijačnost). In Moja roka se bo dvignila nad tiste preroke, ki pridigajo nekaj, iz česar nič ne bo, in govorijo laži. Ne bodo več v skupnosti Mojega ljudstva in ne bodo vpisani v knjigo Izraelove hiše. Ne bodo prišli v Izraelovo deželo. Tako boste spoznali, da sem Jaz Gos­pod Bog! (Zato jih bo Moja roka dosegla.) Kajti zavajajo Moje ljud­stvo, ko mu govorijo: 'Mir!' (naj bo s teboj), miru pa ni.( Ezekiel 8-10a)
8 Ko ljudstvo (v Mojem imenu) zida še zid, ga ti pleskajo s svojim ničvrednim beležem (z zunanjo navidezno pobožnostjo zaradi posvet­nega dobička). Povej belivcem, ki belijo s svojim ničvrednim beležem: Njihov belež bo kmalu odpadel. Ploha se bo ulila, padala bo velika toča in ves belež bo začel odpadati, odtrgal ga bo mogočen vrtinčast vihar (ploha pomeni čisto Božjo besedo, Velika toča njeno trdno resnico, 'mogočni vrtinčast vihar' pa moč resnice). Glej, z beležem se bo podrl tudi uničeni zid! Ali vam tedaj ne rečejo: 'Kje je belež, s katerim ste pleskali!'  (Ezekiel 10b -12)
9 Zato tako govori Gospod Bog: 'V svojem srdu bom prignal vihar in odstranil vse (lažno), zaradi Moje jeze se bo ulila ploha in zaradi Moje togote bo uničevala debela toča; vse morajo podreti! Podrl bom zid, ki ste ga popleskali z ničvrednim beležem, podrl ga bom do tal, da se bo pokazal njegov lažni temelj. Ko bo padel, boste pokončani tudi vi, lažni preroki, in spoznali boste, da sem Jaz Gospod. Tako bom potešil Svoj srd nad zidom in nad tistimi, ki so ga belili z ničvrednim beležem, in vam rekel: Ni več zidu ne njegovih belivcev, Izraelovih prerokov, ki so prerokovali o Jeruzalemu in pridigali o miru, ko vendar (med njimi samimi) ni bilo miru!' (Ezekiel 13,13-16)
10 Ti pa, sin človekov (Ezekiel), upri svoj obraz tudi proti hčeram tvojega ljudstva, ki tudi prerokujejo v svojem srcu, in prerokuj proti njim! Reci: 'Tako govori Gospod Bog: 'Gorje vam, ki vezete čarovne obveze na vsa zapestja in ovijate v tančice glave mladim in starim zato, da bi ulovile njihove duše. In ko med Mojim ljudstvom ujamete duše, jim obljubljate večno življenje! Skrunite Me pri Mojem ljudstvu za pr­gišče ječmena in nekaj koščkov kruha, ko morite duše, ki bi ne smele umreti, jih namesto na življenje obsojate na smrt, tiste pa, ki bi ne sme­le živeti, pa puščate pri življenju, ko lažete Mojemu ljudstvu, ki rado posluša laži'. (Ezekiel 13,17-19)
11 Zato pravi Gospod Bog: 'Glejte, planil bom (kakor lev) nad vaše čarne obveze, s katerimi lovite duše in jih lažno tolažite. Iztrgal vam jih bom iz rok in rešil duše, ki jih lažno tolažite, in rešil tiste, ki ste jih ujeli za smrt. Raztrgam vaše obveze in tančice in rešim Svoje ljudstvo iz vaših rok! Ne bodo več plen v vaših rokah. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod. To hočem storiti in bom storil zato, ker ste z lažjo užalostile srce pravičnega, ki ga Jaz nikoli nisem užalostil; namesto tega okrepite roke brezbožnega, da se ne bo mogel odvrniti od svoje hudobije, da bi se tako ohranil pri življenju. Zato nikoli več ne pridigajte nekoristnega nauka in ga ne oznanjujte! Svoje ljudstvo bom rešil iz vaših rok in tedaj boste spoznali, da sem edinole jaz Gospod. (Ezekiel 13,20-23)
12 Glej, prijatelj Moj, tako je govoril Gospod po prerokovih ustih lažnim prerokom; in kar je govoril, se zdaj izpolnjuje pred vašimi očmi. Kdo pa je danes še hujši kakor tedanji lažni preroki, vam niti ni treba omenjati, saj sem vam te še predobro opisal.
13 Kdo so torej, se sprašujete, omenjene hčere Izraela, tudi lažne prerokinje, ki ovijajo ljudi v čarne obveze in tančice? To so vaša pra­vila, ki vas zdaj oskrbujejo obilno ne samo z ječmenom in kruhom, temveč z vsemi mogočimi zakladi.
14 Da pa ljudje sami od sebe ne bi izpolnjevali zapovedi življenja, ste jim s svojimi pravili pripravili vse še udobnejše, ko ste jim lagali, da ste imeli videnja in vam je Gospod Bog razkril, naj ljudje raje pri­našajo večje žrtvene darove vam, saj naj bi bilo to Bogu veliko ljubše kakor nadležno izpolnjevanje zapovedi, in to je ljudstvo - ki ste ga oslepili in je že samo po sebi preleno, da bi kaj počelo -, rado verjelo.
15 Ljudstvo ste odvrnili od Boga in s tem tudi od življenja duše iz Njega ter mu zaprli vrata v Božje kraljestvo, tako da noben človek ne bi mogel več doseči večnega življenja svoje duše.
16 Ali morda zdaj nimate pravil, po katerih bi se lahko človek z bogatim žrtvenim darom, ki ga naravno in namensko da templju, za določeno število let vnaprej odkupil, ne da bi mu bilo treba izpol­njevati Božjih zapovedi? Lahko laže, krade, ropa, mori, se vlačuga, prešuštvuje in skruni sabat, kakor koli zmore in zna, ne da bi se mu to štelo za greh!
17 Mar ni to najbednejše in najbolj ničvredno beljenje zidu, ki ga je postavil Bog, da bi zavaroval Svoje ljudstvo, in je zaradi takšnega beleža navsezadnje tudi zid brez pomena in bo, četudi prepleskan, porušen in ga bo treba na novo postaviti?
18 Ali teh vaših naukov in sprevrženega modrovanja ni mogoče primerjati s tistimi hčerami hudobnega srca, ki govorijo: 'Tukaj imaš čarne obveze za zapestja in nežne tančice za glavo, da boš lahko brez­skrbno spal, ne da bi moral trudoma razmišljati o nadležnih posta­vah, o tem, kaj je dobro pred Bogom in človekom!'
19 Ali misliš, da bi Bog dopustil, da bi Njegovemu ljudstvu zavla­dali pogani, če ljudstvo ne bi po vaših sprevrženih razlagah, naukih in pravilih postalo tako brezbožno, in se že zdavnaj do zadnjega člo­veka spridilo, če pogani s svojimi strogimi in modrimi državnimi za­koni tega ne bi preprečili?
20 Toda Bog je opazil veliko stisko revnih in Svojega tu in tam še ne povsem propadlega ljudstva, in je, da bi ljudstvo obvaroval, pri­peljal pogane v obljubljeno deželo, sicer bi ljudstvo postalo popolna žrtev vaše sebične, hudobne samovolje.
21 Kako ste lahko govorili ljudstvu, da naj bi bil Bog preveč svet in vzvišen, da bi Mu bilo mar za početje ljudi!? In zato naj bi Svojo voljo sporočal samo najvišjim nadangelom, in ti naj bi jo po različ­nih jasnovidnih navdihih in razodetjih sporočali samo vam - in tako ljudstvo lahko samo od vas, kot od Boga postavljenih prerokov, sliši Njegovo voljo.
22 Povem vam: Zgnili ste kakor sinajske cedre, zato zdaj sekira zamahuje po vaših koreninah! Posekani boste in v ognju Mojega besa in jeze sežgani v pepel, je rekel Gospod Bog, ki zdaj rešuje Svoje ljudstvo in ga bo rešil.
23 Kar pa zdaj počne Gospod s Svojo močjo, bo zmeraj počel tam, kjer se bo farizejstvo enako razpaslo kakor zdaj v Jeruzalemu!
24 Kolikokrat je Bog po ustih pravih prerokov posvaril Jeruzalem! Kaj pa so storili tempeljski duhovniki? Namesto da bi prisluhnili sva­rilom, so preroke kamenjali in jih zadavili, ljudstvu pa govorili, da so takšni preroki, ki pridigajo zoper tempelj, hudičevi odposlanci in morajo biti zato odstranjeni s sveta.
25 In tako ste umorili veliko prerokov z Zaharijem vred, in nazad­nje s svojim posredovanjem tudi Janeza, in njihova nedolžno prelita kri bo kot kazen nad vami in vašimi otroki vse do konca časov.
26 Kakor pleve vas bo razvejalo po vsem svetu! Nikoli več ne boste ljudstvo in kot uborni sužnji boste morali služiti poganom, ki jim bo dana luč, odvzeta vam. In tako kot ste bili nekoč Izraelci prvo ljudstvo zemlje, boste kmalu zadnje in vsepovsod najbolj zaničevano. Kajti niso vam dovolj samo umori številnih prerokov, katerih grobo­ve zdaj zaradi ljudstva belite s svojim ničvrednim beležem, temveč se spravljate še na Gospoda samega in Ga nameravate ujeti in pokonča­ti. Vendar bo Gospod dopustil tudi to, toda ne v dobro lažnim pre­rokom, temveč v njihovo obsodbo; in On sam bo mogočen vrtinčast vihar, ki bo vse raztrgal in zagnal v mlakuže sveta!
27 In kar bo Gospod storil s farizeji, bo storil tudi z vsemi vam podobnimi po vsej zemlji, kjer koli bo farizejstvo pognalo korenine.
28 Dovolj sem povedal, zdaj pa povejte še vi, kako vam je teknila resnica.«
29 Oglasil se je pismouk: »Zelo resnicoljubni in modri prijatelj, niti jaz niti moji sopotniki in služabniki ti ne moremo očitati niti naj­manjše neresnice; kajti s templjem je zdaj res dobesedno tako, kakor si nam prikazal. Toda kaj lahko storimo zoper to? S templjem se bo zgodilo samo to, kar je o njem napovedal prerok Ezekiel. Toda svojih rok ne bomo, čeprav nas je zato poslal tempelj, nikoli položili na Bož­jega maziljenca. Zdaj smo ga iz tvojih besed dobro spoznali, zato se povsem odpovedujemo svoji posvetni časti; radi bi slediti Njegovemu nauku, in to lahko kar najresničneje zagotovimo tebi in vsem tvojim sopotnikom.
30 Zdaj pa meni, ubogemu grešniku pred teboj, dovoli, da ome­nim še nekaj preprostega, toda za nas kljub temu zelo pomembnega: Glej, ko si nam namenil res spokorniško pridigo, sem začel iz tvoje vneme čedalje bolj razbirati, da si ti ali prvi učenec Tistega, ki je kot Gospod Bog govoril Ezekielu, ali pa si kar ti tisti, ki smo se ga odpra­vili iskat. In če si res ti tisti, potem nam dovoli, da se preoblečemo, ostanemo pri tebi in ti sledimo.«
31 Jaz sem rekel: »Če to verjamete, lahko tudi ostanete. V prihod­nosti se vam bo že pokazalo, ali ste v Meni našli pravega. Zveličanje pa ni v človekovi zunanjosti, temveč izvira iz duha večne ljubezni in resnice, ki prebiva v človeku.
32 Zunanji človek bo tako kakor vsak drug človek zapustil to ze­mljo in ne bo ostal med ljudmi, toda Njegov duh bo ostal do konca časov.
33 Če boste upoštevali Mojega duha, lahko ostanete; če pa vam je pomembna Moja oseba, se lahko tako, kakor ste prišli, tudi odpravi­te!«
34 Pismouk je rekel: »Gospod Bog in Mojster v Svojem duhu, ne bomo se oprli na Tvojo osebo, temveč zgolj na Tvojega duha, kajti Tvoja osebnost rabi predvsem Tebi, tako kakor vsakomur njegova -, ampak Tvoj duh lahko rabi vsakemu človeku, ki se ravna po Njem!«
35 Jaz sem rekel: »Torej ostanite in verujte! Kajti blažen tisti, ki to veruje, ki živi in ravna po spoznani resnici.«

122. Tempeljski duhovniki dobijo grška oblačila

1 Spreobrnjeni farizeji so se teh Mojih besed nadvse razveselili in prosili Kisjona, ali jim lahko priskrbi grška oblačila.
2 Toda Kisjona je rekel: »To, ljubi prijatelji, bo kar težko, ker v mestu ni krojača; v Kani sicer je, vendar se tja zdaj gotovo ne name­ravate odpraviti?«
3 Jaz sem rekel Rafaelu: »Tem sedmim tempeljskim duhovnikom in njihovim služabnikom priskrbi grška oblačila, saj jih je treba okre­piti za spreobrnitev Grkov v Afriki!«
4 Ko sem to glasno naročil Rafaelu, je Rafael stopil k tempeljskim duhovnikom in jim rekel: »Kar hoče Ta, ki mi je ukazal, naj vam priskrbim nova oblačila, kakršna nosijo Grki v Afriki, se bo tudi zgodilo! Odšel bom v neko mesto v Egiptu, kjer je mogoče kupiti več kot obilo že izdelanih oblačil, in potem se boste lahko preoblekli vanje.«

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 9