Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Gospod in njegovi otroci

Binkoštna nedelja

Janez 14, 23: 23 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.

24. marec 1872

 Za razlago tega verza bo zadostovalo le nekaj besed, saj je samo po sebi razumljivo, da bo človek, ki je vdan nekomu drugemu,ki ima višji položaj in modrost, storil vse, kar je mogoče, da bo pridobil spoštovanje in ljubezen višje stoječega prijatelja ali učitelja. Skušal bo dokazati svojo vdanost in ljubezen z delovanjem v skladu z navodili in nasveti višjega prijatelja ali učitelja. Če je temu tako, bo vdanost prvega nagrajena z ljubeznijo drugega. S tem je ustvarjeno duhovno razumevanje, kakor med člani družine, ki živijo v složnosti ali harmoniji.
 To je približen pomen teh besed, ki Sem jih nekoč govoril Mojim učencem in s katerimi jih opominjam, da ostanejo na izbrani poti tudi potem, ko Bom odšel, ko ne bodo več mogli videti vpliva Mojih besed in del, in da naj obdržijo Mojo Besedo in živijo po njej iz ljubezni do Mene. To Sem Mojim učencem namerno povedal že vnaprej, saj sem ve­del, katerim skušnjavam in vplivom sveta bodo podvrženi pri izvajanju njihovega poslanstva.
 Zaradi tega Sem tudi usmeril njihovo pozornost na eno točko, katero še sedaj niso razumeli, namreč, da sva Jaz in Oče Eno in da je tisti, ki Me je videl, videl tudi Očeta, kajti - kakor je že bilo omenjeno v predhodnih razlagah tekstov - njihovo razmišljanje je bilo še preveč človeško. Še vedno niso mogli dojeti pojmovanja o duhovnem svetu, duhovni vpliv in višje duhovno bitje, kar Sem bil v fizičnem telesu.
 Včasih so bili prepričani, da so pravilno razumeli to pojmovanje, toda to prepričanje ni dolgo trajalo. Ko je bilo v nevarnosti, da se popolnoma izgubi, Sem ga moral poživiti in ga znova vzbuditi v njihovih srcih, posebno še v času, ko so se bližali zadnji trenutki; trenutki, ki so bili za Mene najgrenkejši in ki so jih zelo hudo udarili, saj si niso zamišljali, da je sploh mogoče to, kar se dogaja pred njihovimi očmi.
 Torej Sem jim obljubil Tolažnika in jim naredil misel o izgubi Moje vidne osebe čimbolj znosno, kot je le to bilo mogoče.
 Kar Sem takrat rekel Mojim učencem velja tudi za pri­hodnost  za vse tiste, ki tako kot oni hodijo po pravilni poti zaupanja in ljubezni. Kajti vsi ljudje, ki Me želijo pristno ljubiti, to pravzaprav dokazujejo s podporo in sledenjem  Mojim besedam.
 Sledenje  Mojim besedam in dokazovanje le tega z dejavnostjo je dejansko preskusni kamen, da imajo ljudje resen namen v želji, da Mi sledijo po poti ponižnosti in samozatajevanja, katerima Sem Sam utiral pot, ter pustijo za seboj vsa udobja materialnega sveta in obrnejo oči proti duhov­nemu večnemu kraljestvu. 
 V svetu obstajajo mnogi, ki niti najmanj ne razumejo po­men besed "ljubiti Me" ali pa so podvrženi k temu, da ju razlagajo tako,kakor jim najbolj ustreza; vendar Me pri takšnih ni. Ne Bom in ne morem, niti kot Sin niti kot Oče, prebivati v takšnih srcih, kajti v njih je največji prostor za­seden le s posvetnimi skrbmi. In takšni imajo Mene in Moj nauk v mislih samo takrat, ko so s cerkvenim praznikom ali z grenkimi izkušnjami in nesrečami opomnjeni, da po­leg materialnega obstaja tudi duhovni svet in nad obema je vladar, vzdrževalec in vodja, ki kljub temu, da Ga zanemarjajo,še vedno dovoljuje, da Ga ljudje najdejo, kakor ljube­čega Očeta.
 Takšnim ljudem, ki Me komaj trpijo, da hodim vštric z njihovimi posvetnimi zadevami, ne Bom izpolnil obljube, da Bom naredil prebivališče v njihovih srcih,ker Me ne lju­bijo na način, na kakršnega bi Me morali. Ker jim želim le vse najboljše in jim dajem dober nasvet z Mojo Besedo, gledajo z naklonjenostjo na Moj nauk in Mojo osebo, kljub temu pa je v njih prisotno seme dvoma ali Jaz, kakor oseba, resnično obstajam. Vendar, da se Mi popolnoma predajo in se v vsem podvržejo Meni in Mojim predpisom - tako daleč ne želijo, da seže njihova ljubezen. Kajti potem bi se morali odpovedati mnogim posvetnim užitkom in veseljem, kar se po njihovem mnenju ne more izvesti, ker če nekdo živi na tem svetu, mora živeti v njeni.
 Ti ljudje - in to jih je na milijone - morajo še vedno pre­magati dolgo pot grenkih izkušenj, da bodo razumeli, da - tako rekoč - je obračanje očarljivih oči k Meni brez vred­nosti in učinka, temveč se Mi mora nekdo popolnoma pre­dati ali pa pasti k svetu.
 Ti bodo iskali mir in spokoj povsod in bodo krivili vsako­gar , Mene,naravo, okoliščine ali usodo, kakor jih imenu­jejo. Toda nikoli ne bodo prepoznali sebe, kot vzrok njihove lastne nesreče. Posledica tega bo, da bo njihova vera takšna: Nobeden Tolažnik, nobeden Mirovnik ne bo mogel priti k njim, ker nočejo spoznati, da se miru ne da pridobiti iz zunanjega sveta k notranjemu, temveč mir izvira le iz nji­hov ga notranjega bitja.
 Ko vidite, da postaja svet vedno bolj pokvarjen in hudo­ben, ko ljudje postajajo vedno bolj nezadoščeni in nezado­voljni, bolj kruti in sebični je vzrok temu to, da nihče več ne prepozna pravo pot k miru in zadovoljstvu, namreč popol­no pokornost Mojemu vodenju. Dlje, kot se ta lov na minljivo posvetno lastnino in vplivne položaje nadaljuje, bolj se ljudje oddaljujejo od dejanskega vira vse boljših vrednot, in celo pojem "ljubezen" jim je poznan le toliko, koliko se nanaša na zemeljske užitke, katere silovito zasledujejo in jih želijo pridobiti za vsako ceno.
 Tukaj vidite izvor mnogih samomorov, kot posledico nejevoljnega gnusa, ker se ne more dobiti to, kar se želi. To tudi dokazuje, kako malo je v takšnih srcih vere ali pred­stave o večnem duhovnem življenju, kjer čaka preminule­ga nagrada dobrega in zla, kjer se bo znašel v stanjih, kjer bo, omejen na samega sebe, moral izkoreniniti vse, kar je v njem zlobnega in napačnega, preden bo v kraljestvu duhov lahko pridobil boljši položaj.
 Tistim ljudem, ki resnično živijo za Mene, Mi sledijo in želijo s svojimi dejanji dokazovati, da Me ljubijo, je seveda napredek obilno otežen, ker se morajo boriti proti mne­nju večine, kjer žanjejo samo sovraštvo in zasmehovanje za blagoslov, katerega razširjajo, kakor je bilo to nekoč pri Mojih učencih.                                                           ­
 Vendar je to prizadevanje, ta boj proti močnim tokovom materialnega sveta, kar je bila tudi usoda Mojih učencev, ta borba, potrebna zato, da z Menoj dosežete odnos med oče­tom in sinom. Kajti, če ne bi bil Bog, Najvišje Bitje, ki vas želi vzgojiti"da postanete Njegovi otroci, bi - po človeških merilih in zahtevah - zadostovalo, da bi živeli tako, kakor večina ljudi, to je, da bi Mi izkazali dolžno spoštovanje, ker Sem vam dal najboljše nauke, toda drugače bi bilo prepuš­čeno vam samim, kako in kdaj bi jih primerno priredili va­šim posvetnim potrebam.
 Toda, tega nisem mislil na ta način, ko Sem takrat rekel Mojim učencem: "Če Me kdo ljubi, se bo držal Moje Be­sede!”, in danes vam ponovno kličem: " Če Me kdo ljubi, mora to dokazati s svojimi dejanji!"
 Kakor nekoč, ko so se Moji učenci soočali s pogani ali z versko blaznimi oziroma fanatičnimi Judi, katerim so pri­digali Moj Evangelij, imate sedaj prav tako vi pred seboj po­gane ali nevernike, versko blazne dobesedneže in ozkomi­selne ceremonijaliste.
 Kakor Sem nekoč  Mojim učencem obljubil, da jim Bom poslal Tolažnika, ki jih bo vodil in usmerjal, ko se bodo povsod srečevali s težavami in preprekami, se bo tako godilo tudi tistim, ki Me ljubijo v najresničnejšem pomenu in želijo obdržati Mojo Besedo.
 Če to ne bi bila obljuba Boga, ki želi obilno nagraditi človeštvo za vse, kar  je  pretrpelo, bi bilo opravičljivo, če bi celo najbolj vnetim poslanstvo spodletelo in bi izgubili vsako upanje, da lahko celo rešijo le majhen del človeštva pred popolnim propadom. Toda, ker Jaz kot Stvarnik, Gospod in oče, držim v Mojih rokah vajeti celotnega sveta, Bom - kot Sem nekoč obljubil Mojim učencem - naredil Moje prebivališče pri tistih,ki Me ljubijo in ubogajo Mojo Besedo, to je, Bom njihov svetovalec in vodnik. K njim Bom povedel ti­ste dozorele duše, ki so postale voljne zaradi hudih udarcev,ki so okusile minljivost sveta in sedaj hrepenijo po nečem boljšem.
 Postopoma Bom ojačal Moje sedanje učence v njihovi veri in trdnem zaupanju v Mojo previdnost in jim, z bivanjem v njihovih srcih, poravnal vse, kar morajo pretrpeti zaradi Mene in Mojega nauka tako, da bodo lahko, med žalostno  zmedo vseh človeških poželenj, obdržali. jasen pogled ali perspektivo in ne bodo izgubili vpogleda v namen njiho­vega poslanstva. Torej, vztrajno sledite Mojim besedam in nauku!
 Ali veste zakaj vam Jaz Sam sporočam Mojo voljo preko Mojih služabnikov in pisarjev?   
 Vzrok zakaj Moja neposredna sporočila bolj obilno pri­tekajo v teh zadnjih nekaj letih, kakor so v prejšnjem času in zakaj vam dajem toliko kruha iz nebes, kar se ni zgodilo od časa, ko Sem še živel na zemlji, je v tem, da se približuje čas, ko bo svet dosegel najvišjo stopnjo zmote in odklona od Mojega izvirnega stvariteljskega namena. Da ne bi bili vsi ljudje izgubljeni, Sem odredil - in to je pogoj za Moj Po­novni Prihod - da se od sedaj naprej Moja Beseda in nauk poda nekaterim v nepotvorjeni obliki, vendar pa tako jasno in dojemljivo, kakor so nekoč Moji učenci učili ljudi.
 V tistem času je bilo razširjanje Mojega nauka bolj težav­no, toda danes je, z izumom umetnosti tiskanja, razširjanje Mojega nauka veliko lažje tako, da se lahko lesketanje Moje večne svetlobe ljubezni in usmiljenja ponese povsod tja, kjer tema posvetne moči grozi, da bo prevladala.
 Sedaj Bom odprl oči nevernih in obrazložil dobesedne­žem dejanski pomen Mojega Svetega Pisma tako, da nihče ne bo mogel uporabiti izgovora, da ni poznal resnice in Me obtoževal, medtem ko je sam tisti, ki je za to odgovoren.
 Potemtakem, bodite močni, vi maloštevilni, ki razdrobljeni po deželah še vedno hranite Moje bisere v vaših srcih! Zaupajte Mi! Bivam v vaši bližini in v vas samih, ter vas Bom vodil in vam stal ob strani, dokler Me ljubite in se držite Moje Besede. Po mnogih sporočilih Sem vam raz­kril vse: Mene, Moje stvarstvo in človeško razmerje in od­nos med obema. Nimate nobenega opravičila, da tega niste vedeli. Le nekaj vas še vedno ni dojelo najgloblji duhovni pomen Moje Besede. Toda poslal Bom Mojega Tolažnika in Svetega Duha v obliki grenkih izkušenj in dvomov z na­menom, da odstranim tudi to temno stran iz src tistih, ki so Mi predani, kajti tisti, ki je poklican, da vpliva na druge, mora biti v sebi trden in mora natanko vedeti, kaj narediti ali kaj ne narediti.
 Moje besede so preproste in jasne, če predpostavimo, da jih ne razlaga in napačno tolmači ljubezen do samega sebe; kajti v tem primeru, bi vi oprostili veliko stvari, katere vam Jaz ne morem odpustiti.
Torej, pozorno se izprašujte! Upoštevajte to: Nisem vas ustvaril, da Me zabavate in nočem, da se ukvarjate z Menoj samo takrat, ko vam to ustreza.
 Življenje je resno in Moj namen je svet. Za tem minljivim, varljivim zemeljskim življenjem, obstaja večno, resnično življenje, v katerem ne more ali ne bo nobena pretveza, noben izgovor, veljaven, ker je to kraljestvo resničnega Boga, ki pozna samo eno resnico in ljubezen iz nje.
 Torej bodite marljivi v ljubezni do Mene in pri upošteva­nju Moje Besede! S tem delate sami sebi največjo uslugo; kajti s to ljubeznijo dosežete umirjeno zavest o plemenitem dejanju in boljši položaj in lažje napredovanje v onostran­stvu.
 Jaz nisem strog sodnik ali jezen Bog in tudi nočem biti takšen. Kakor Sem vam čestokrat povedal, Sem ljubeč Oče, skrben pastir, ki želi voditi svoje ovčice na dobre pašnike, daleč proč od tistih področij, kjer lahko prepadi ali druge nevarnosti ogrozijo njihovo duhovno življenje.
 Želim samo to, kar je dobro zato, ker Sem Sam dobrota. Želim samo ljubezen zato, ker Sem Sam ljubezen. In iz vas želim narediti duhovna, višja bitja zato, ker Jaz kot Najvišje Duhovno Bitje, želim imeti okoli Sebe le takšne otroke, ki so v čast Mojemu Kraljestvu in iščejo svoj mir in svojo ra­dost samo v Meni.
 To je bil namen besed, ki sem jih nekoč izrekel Mojim učencem: "Če Me kdo ljubi, se bo držal Moje besede!"
 Torej, le držite se Moje Besede in se naredite vredni Moje ljubezni in besede v Evangeliju se bodo izpolnile tudi za vas. Amen.

Gottfried Mayerhoffer
Gospodove pridige