Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Jezusov krst

253. Pojavi ob Gospodovem krstu. Gospodova večnost

1 Reče Simon Juda: "Gospod, ko si se dal pred menoj Janezu krstiti z vodo v reki Jordan, smo videli plamen v obliki goloba, ki je lebdel nad Tvojo glavo, in govorili so, da naj bi bil to Božji Sveti Duh! In te­daj smo tudi slišali glas kot iz zraka: 'Glejte, to je Moj ljubljeni Sin, s katerim imam veselje; njega poslušajte!' Kaj je bilo to? Od kod je pri­šel tisti sveti plamen in kdo je izgovoril besede, ki smo jih razločno slišali? Kako naj to razumemo?"

2 Rečem Jaz: "Le od kod drugod bi lahko prišlo, kakor od Mene in iz Mene?! Ali meniš, da morda za zvezdami v neskončnem prostorju prebiva Oče, ki je poslal plamen nad Mojo glavo in potem morda tu­di iz neskončne višine spregovoril omenjene besede na to zemljo? O, kolikšna je slepota ljudi! Če večni Oče v Meni, Svojem prav tako večnem Sinu prebiva tako, kakor sem vam dovolj jasno ponazoril, le od ­kod sta se potem vzela plamen in glas? Poglej sem in znova boš zagledal isti plamen nad Mojo glavo! In prisluhni, pa boš spet slišal iste besede! "

3 Tedaj vsi zagledajo lebdeči plamen v obliki plamenečega križa ali, zmotno, precej podobno golobu, ki pravzaprav tudi ponazarja križ, hkrati pa tudi vsi zaslišijo že znane besede.

4 Jaz pa sem rekel: "To je bil glas Očeta v Meni in plamen je na­stal iz Moje neskončne zunanje življenjske sfere, ki je delovanje Mo­jega svetega Duha! - Simon Juda, ali razumeš zdaj tudi to?"

5 In vsi so rekli: "Da, Gospod, zdaj razumemo tudi to, čeprav je čudežno, nadvse čudežno!"

Jakob Lorber 
Janezov veliki evangelij
Knjiga 4