Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Kaj je vera?

6. Apr 1947: Knjiga 49 Bertha Dudde

  Človeško bitje mora preko njegove vere postati blaženo… Toda kaj je vera? Ko človeško bitje lahko upravičeno trdi, da on veruje? Če so mu predstavljene duhovne doktrine, potem on ne bo nikoli sposoben zahtevati ali pa za njih pridobiti dokaza, ker so duhovne stvari iznad razumske dejavnosti in ne morejo biti nikoli preverjene. Zato, če človeško bitje veruje, mora smatrati, da je to resnično nekaj, kar ne more biti dokazano…
  Toda če on želi postati blažen, se od njega pričakuje več kot le slepo vero, le ta pa se kaže v dejstvu, da človeško bitje ne bo nasprotovalo temu, da on tako navidezno sprejema doktrine, ki so mu ponujene… Od njega se zahteva, da on to navzven odkrito potrdi; da sprejme učenje, ker je znotraj sebe v njega prepričan celo brez dokaza. To notranje prepričanje pa bo vedno proizvod mentalne dejavnosti, formiranja nekega mišljenja glede tega, kar se od njega pričakuje, da veruje. To formiranje mišljenja mora biti vedno sproženo s strani njega, brez zunanje prisile. Doktrina ga mora tako rekoč držati v razmišljanju; on mora upoštevati dobre in slabe strani, vse dokler ne pride do končnega stališča, katerega pa mora potem tudi podpreti, če se od njega zahteva izjava. Glede religijske doktrine je potrebno temeljito razmisliti, preden to lahko postane resnično mentalno znanje, ker je tu drugače govora samo o slepi veri, ki pa je pred Bogom popolnoma brezkoristna. Rezultat njegovega razmišljanja je odvisen od njegove želje po Resnici in od njegovega hrepenenja po Bogu, kar pa ga obenem tudi spodbudi na delovanje v Ljubezni. Bog dejansko ne bo pustil v zmoti (zablodi) tistega, ki resno išče Resnico, če je on z njegovim obnašanjem v življenju dostojen za prejemanje Resnice. Ker pa je zmota razširjena po celem svetu in ker princ laži (Jn 8:44) poizkuša povsod razprostreti temo, ker bi želel ugasniti vso svetlobo, je razumljivo, da je bilo med človeško raso uveljavljeno zmotno verovanje; Bog namreč spoštuje svobodno voljo vsakega bitja in celo Njegova Beseda, ki zagotavlja najčistejšo Resnico, je prepuščena na milost in nemilost človeški svobodni volji. Zato mora biti volji človeškega bitja ravno tako prepuščeno, da veruje ali pa ne veruje, če on podrobno preuči posamezne doktrine in o njih formira mišljenje…
  Da pa bi bil v slednje prepričan, je nujno, da jih on podrobno preuči oz. on mora o njih razmišljati. In če je njegovo hrepenenje resno; če on izpolni pogoje, katere je Bog postavil, da bi podaril duhovno znanje, bo on razumsko vse bolj prosvetljen. Njemu se bo zdelo, da je jasno in mogoče vse, kar potrjuje njegovo srce. Potem pa on obenem tudi lahko v prepričanju in brez dokaza izjavi: Jaz verujem… Kako drugače bi bilo lahko mogoče prepoznati zavajajoče učenje in kako bi Bog lahko od ljudi zahteval odgovornost, če bi bila Njegova volja, da morajo ljudje izključiti mentalno dejavnost in jo nadomestiti z brezpogojno slepo vero? V tem primeru pa ljudje ne bi bili odgovorni razen nekaterih, ki poizkušajo razširiti takšno učenje in želijo preprečiti vsakršno nasprotovanje tako, da zahtevajo slepo vero. Vendar pa to ni Božja volja, ker se psihološko delo navsezadnje začne edino le z mentalno dejavnostjo, ki pa v prejšnjem primeru po navadi ostaja zanemarjena. Edino mentalna dejavnost vzpostavlja vezo z duhovnim kraljestvom; potem pa bodo svetlobna bitja lahko začela delovati in začela z njihovim dejanskim delom poučevanja, kar pa je nemogoče, če človeško bitje verjame na slepo. In on bo zagotovo prišel do zadovoljujočega zaključka, če je resen, kar se tiče resničnega znanja in njegovega mišljenja o Bogu ter o njegovi duši. Bog namreč ne bo pustil v temi tistih, ki iščejo svetlobo; in oseba bo vedno našla zadovoljujoč mentalni zaključek, če ga je dosegel z zvesto molitvijo k Bogu, Kateri ga edini lahko prosvetli glede tega, ali on razmišlja pravilno ali pa ne. Če verujete v Boga Ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, potem bo to povsem dovolj, da dosežete prepričljivo vero preko učenj, ki so prišla iz Boga, kakor boste obenem tudi prepoznali človeške dodatke in koliko so oni v skladu z Resnico. Namreč Bog, večna Resnica, bo osebi vedno pomagal, da popravi njegovo razmišljanje; On mu bo dal moč, da presodi (oceni), če je le voljan prepoznati to, kar je pravilno in se pred bližnjimi človeškimi bitji zavzemati za to, kar prepozna kot Resnico… Božja volja je namreč ta, da mora biti Resnica razširjena, ker edino Resnica vodi do vzpona in do blažene sreče.

AMEN

Tradicionalna vera ... formalna vera ... zavajoča učenja 

7. Aug 1949: Knjiga 54 Berthe Dudde

  Izjemno težko delo je človeško tradicionalno vero, formalno vero spremeniti v živo vero, ker oni besede »vera« še ne razumejo. Oni so to besedo sprejeli tradicionalno, brez zavedanja o njenem resnično globokem pomenu in se raje držijo zunanjih ceremonij ter običajev kot pa bistva, katerega sestavlja Kristusovo učenje. Oni so mogoče dejansko poslušali s svojimi ušesi vse, kar se tiče Jezusa Kristusa, Božanskega Odrešenika, in so to znanje opisali z besedo »vera«. Vendar pa oni s tem mislijo samo to, da glede tega znanja nimajo očitkov oz. da ga ne zavračajo, kot da bi lahko bilo neresnično; čeprav pa podrobnosti krščanskega učenja niso preučevali, kakor se tudi sploh ne zavedajo pomena dela Odrešenja. Zaradi tega so se vzdržali formiranja mišljenja o tem, o čemer so bili podučeni, kar pa je torej nujno, da bi dosegli živo vero; se pravi, da bi glede vsake religijske doktrine dosegli notranje prepričanje. 
  Čeprav pa edino živa vera lahko vodi do večnega življenja, ker vsakovrstne formalne vere za preobrazbo duše niso ustrezne. Formalna vera pa je vse dotlej, dokler osebo ne premaga globoko hrepenenje po Čisti Resnici. Namreč edino to hrepenenje mu daje spodbudo, da razmišlja o danem duhovnem znanju; potem pa ga obenem tudi spremlja notranje prepričanje ali pa zavestno zavračanje, če tega notranjega prepričanja oz. žive vere ne more najti. In to razločevanje zmotnega od pravilnega se mora zgoditi. Zmota se mora ločiti od Resnice, ker drugače ljudje ne morejo najti pravilnega dojemanja Boga, Čigar bistvo je tako popolno, da mora biti popolno tudi vse, kar pričuje o Njem. Namreč lažna učenja ne bodo nikoli razodela Božjega bistva, temveč bodo za vedno ohranjala izkrivljeno Božjo sliko.
  Toda vse dokler ljudje, ki želijo poučevati (druge) ljudi sami ne poznajo razlike med formalno in živo vero; vse dokler oni sami niso dosegli znanja o Resnici ravno na način, da so z Božansko pomočjo formirali mišljenje in tako uresničili živo vero, oni ravno tako ne bodo prenesli žive vere začetnikom. To pa pojasnjuje razlog, zakaj veliko ljudi lahko še kako zase rečejo, da so religiozni, vendar pa so daleč oddaljeni od tega… To je razlog, zakaj je zmota široko razprostrta in da za Resnico obstaja le neznaten interes, in zakaj ljudje veliko tega sprejemajo kot Resnico, kar pa bi z iskreno voljo zagotovo prepoznali kot zmoto (zablodo). Vendar pa se oni držijo tradicije; oni že več generacij ne razmišljajo in brez zadržkov nadaljujejo sprejemati enaka izkrivljena učenja, katera so bila sicer na začetku s strani Jezusa Kristusa dana ljudem v najčistejši formi, katera pa so zaradi pomanjkanja lastnega razmišljanja ljudi postala zamračena ter izkrivljena, da so bile tako te razlike (glede resnične Kristusove doktrine) zanemarjene. Za ljudi je bilo torej obvezno, da so brezpogojno sprejeli religijsko doktrino, (Knjižica št.18) da se tako niso počutili odgovorne; na ta način pa je njihova vera postajala rastoče vse bolj nefleksibilna. Vendar pa mrtva vera ne more rezultirati v duhovnem napredku.
  Pozornost ljudi mora biti usmerjena na njihovo brez življenjsko stanje, zaradi česar je živo vero potrebno neprestano oznanjati. Oni morajo biti obveščeni, da zase tako ne morejo reči, da so verniki, vse dokler sprejemajo le tradicionalno osvojeno duhovno znanje, brez da so si ga prisvojili in da so ga na ta način z najglobljim prepričanjem sposobni podpreti; toda ne samo s svojimi usti, ampak da to zahteva tudi umsko preučevanje. Potem bo pajčolan padel iz njihovih oči; potem bosta srce in razum občasno zavrnila sprejeti nekaj drugega. In samo takrat bo oznanjena Resnica, kar pa bo človeka razveselilo in ga spremenilo v zvestega privrženca. Potem pa bo človeško bitje sposobno aktivno verovati in se bo osvobodilo formalnosti. Namreč le tedaj lahko njegova duša dozori in le tedaj je on lahko pripadnik Cerkve, katero je Jezus Kristus utemeljil na Zemlji.

AMEN