Koristen napotek za branje Stare in Nove zaveze
Dne 20. decembra 1843, zvečer
1 Moji ljubi otroci! S pričujočim zapisom spominjanj (povezanih z zapisi J. Lorberja v knjigi “Duhovno sonce”) vam želim dati dokaj važno in koristno pravilo, brez katerega vam bo bore malo koristilo branje dobrih duhovnih knjig, katerih koli že. Svete zapise, kakor tudi to Nova besedo (Nova razodetja, narekovana J. Lorberju v pero) utegnete prebrati tisočkrat zapovrstjo in vendar boste brez tega napotka vedno znova mencali na enem in istem mestu.
2 Z mnogo branja ste svoj spomin, recimo tako, prav do vrha zapolnili, vprašajte pa svojega duha, kaj je s tem pridobil. Njegov otopél odgovor se bo glasil takole:
3 Brez vsakega reda me obdajajo gradiva vseh vrst, kakor gora se eno čez drugo kopičita kamenje in tramovje; toda iz vsega tega doslej še ni nastala niti slaba koča, v kateri bi mogel prosto bivati. Vi sicer nenehno kopičite gradiva – pred menoj ležijo v nametanem kupu sami dragulji in najlepša cedrovina - jaz pa tega ne zmorem urediti. Komaj pričnem tu in tam malo urejati, že mi znova privlečete veliko novih gradiv, zato ni čudno, da se pri delu nujno utrudim. Ob pogledu na veliko količino neurejenega gradiva se zgrozim in z otožnostjo premišljujem, kdaj bo nastalo iz njega neko bivališče.”
4 Vidite, takšen je temeljit odgovor duha in vsak človek, ki je mnogo prebral, bo pri samem sebi našel potrdilo zanj.
5 In če je kdo v svojem življenju prebral nekaj tisoč knjig, kakšna končna zmeda zavlada v njegovem spominu! In če ima srečo, bo po tako veliki načitanosti s skrajnim trudom ugotovil le to, da šele sedaj razume, da ne ve ničesar.
6 Kaj pa pomeni takšno priznanje? Nič drugega kakor znano otožno priznanje duha, s katerim pove, da mu kljub gromozanski količini gradiv niso zgradili niti najslabše koče za spokojno bivanje!
7 In tako žive ljudje, ki od besede do besede na pamet obvladajo Staro in Novo zavezo; vendar jih je potrebno samo vprašati po notranjem pomenu ene same vrstice in o njem bodo vedeli ravno toliko kot oni, ki ne znajo niti ene vrstice na pamet, ja, pogosto komaj vejo, da obstajajo nekakšni Sveti zapisi. Kaj jim torej koristijo ta čudovita gradiva?
8 Duh biva samo v duhovnem: Ako mu v notranjem duhu resnice iz tega gradiva ne zmorete sezidati niti najbolj zanikrne koče, kje pa naj potem stanuje, obračunava in od katere točke dalje naj prične urejati gradivo?
9 Mar ni potem bolje imeti manj gradiva in z njim duhu brez oklevanja zgraditi majhno a dostojno stanovanje, v katerem bo imel čvrsto in prosto bivališče, od koder bo mogel načrtovati naslednje poteze in v skladu z njimi uporabljati na novo prihajajoče gradivo?
10 Kako bo izgledala njiva, pa čeprav iz najboljše prsti, če posejete vanjo istočasno tisočera semena, pomešana med seboj v največjem neredu? Semena bodo pravilno vzklila; ampak kakšno korist bo imel od tega sejalec? Resnično, s pridelkom z njive bo komaj enkrat borno nakrmil živino. Močnejše rastline bodo dušile šibkejše, plevel se bo bohotil in pšenično zrno bo vzklilo poredkoma, le tu in tam, in še tedaj precej zakrnelo in ožgano.
11 Iz tega sledi zaključek, da je neki red potreben povsod tam, od koder si radi obetamo korist. Brez njega boste gojili le trnovje, osat, med seboj brez reda pomešani repo in zelje, kar vam pač ne bo v korist.
12 V čem pa je takšna urejenost?
13 Ko imate prebrana pšenična zrna, jih posejte na čisto in kakovostno njivo in poželi boste čist in dober pridelek.
14 Ne čakaj, kdor ima dobro gradbeno zemljišče in tudi za gradnjo potrebna gradiva, da se nabere gora odvečnih gradiv preden se lotiš gradnje; kajti z velikim kupom gradiva si na koncu zabašeš celo gradbišče.
15 In kakšen bo odgovor, ko bo prišel gradbenik in vprašal: “Prijatelj, kje naj pričnemo z gradnjo hiše?” Prav gotovo nič drugačen kakor: “Prav tamle, prijatelj, kjer leži največji kup gradiv!”
16 In gradbenik poreče: “Zakaj si dovolil nakopičiti gradiva na gradbišče, preden smo izdelali načrt in izkopali temelje? Če želiš imeti hišo na tem mestu, moraš najprej odstraniti gradiva in prostor popolnoma očistiti. Šele potem bom prišel, premeril prostor, izdelal načrt, nato pa dal izkopati temelje. In čisto na koncu bom pregledal gradiva ali so zares primerna za gradnjo tvoje hiše.”
17 Vidite, iz te primerjave lahko že precej jasno povzamete, kako malo koristi človeku velika načitanost, če z njo ne napreduje v pravilni urejenosti.
18 V čem pa je ta resnična urejenost? Ta je čisto enostavno v tem, da prične vsakdo takoj vgrajevati v stanovanjsko zgradbo vsako novo pošiljko ali dodelitev gradiv in ne poseže po naslednji pošiljki prej, preden je uporabil prejšnjo. Tako bo s svojo gradnjo hitro napredoval in okoli nje bo vedno dovolj prostora, na katerem bo mogel lepo urejeno zlagati zadostne količine na novo prispelih gradiv.
19 Po domače in popolnoma razumljivo povedano pa je urejenost v tem, da začne vsakdo takoj delovati in si urejati življenje v skladu s prebranim. Tako mu bo berilo koristilo, v nasprotnem pa škodilo; kajti nihče ne bodi zgolj poslušalec besede, ampak postani njen udejanjevalec!
20 Prihodnjič še več nadaljnjih spominjanj!