Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Nujnost samizpraševanja

125. Nujnost samo-izpraševanja

1 (Gospod:) "Torej se le nadvse pridno ravnajte po tem; zelo se potrudite in se sprašujte, ali niste česa opustili, da vam nazadnje ne bi bilo treba reči: 'Zdaj, glej, sem kar deset ali dvajset let delal vse, kar mi je predpisoval novi nauk, pa sem kljub temu še zmeraj na istem mestu, še vedno ne čutim v sebi posebnega razsvetljenja in tudi od tako ime­novanega večnega življenja občutim v sebi še zmeraj silno malo. Le kaj še manjka?'
2 Zato pa vam rečem: Skrbno se preskušajte, ali se ni prikradla v vaše srce še kakšna močna svetna koristoljubna misel, ali ni vašega srca in z njim tudi vaše duše občasno priprl napuh, pretirana varčnost - naj­mlajša sestra skoposti -, častihlepje, obsojanje, želja imeti vedno prav, meseno poželenje in še več podobnega! Dokler je pri enem ali drugem tako, ne bo dosegel obljube, se pravi njene polne izpolnitve v sebi.
3 Le opazujte mošt in čisto, opojno vino v sodu ali mehu! Dokler so v moštu grobe in tuje sestavine, bo vrel in se ne bo sčistil, ko pa bo­do vsi ti delci odstranjeni, se vino v sodu čedalje bolj umirja, mošt se zbistri in postane čisto vino z vso svojo opojnostjo.
4 Marsikomu pogosto sploh ne bo manjkalo veliko do polne poses­ti Božjega kraljestva v duši, a si ga kljub temu ne bo prilastil, ker sam sebe premalo preiskuje in ne pazi na to, kaj se drži njegove duše še zemeljskega. Ko pa se bo skrbneje opazoval, bo kmalu moral prizna­ti, da je še zelo občutljiv in ga prav hitro užali kakšna malenkost.
5 'Ali,' pravi nekdo, 'človek sploh ne bi smel imeti občutka za čast?' O da, pravim Jaz, človek vsekakor lahko ima občutek za čast, toda ta mora biti najžlahtnejše vrste! Če te je kakšen še duhovno slaboten člo­vek užalil, ne bodi zaradi tega nanj jezen, temveč pojdi k njemu in mu reci: 'Prijatelj, z ničimer me ne moreš užaliti, ker ljubim tebe in vse lju­di! Tiste, ki me preklinjajo, blagoslavljam, in tistim, ki mi delajo zlo, delam po vseh svojih močeh le dobro! Ni pa lepo, da človek žali drugega človeka; zato v prihodnje to opusti v svoje dobro! Kajti v svoji naraščajoči želji po žaljenju bi lahko naletel na nekoga, ki bi ti to ze­lo zameril in bi ti potem lahko pripravil velike in gotovo zelo neljube neprijetnosti, in ti bi moral potem le samemu sebi pripisati, da so te do­letele  neprijetnosti!'
6 Če boste z nekom, ki vas je užalil, brez najmanjše zamere v srcu tako govorili, ste povsem opravičili žlahtni in božanski čut za čast v svojem srcu. Brž ko pa zaradi tega v sebi opazite še kakšno majhno zamero in boste do tega človeka ostri in neprijazni, je to še posledica majhnega napuha, ki se skriva v vaši duši, in že zadošča, da se vaša duša še dolgo ne bo mogla združiti z Mojim svetlobnim duhom.
7 Recimo, da koga izmed vas večkrat nagovarja isti revež za obilnejšo miloščino. Vi seveda imate dovolj in bi lahko revežu dali še tisoč­krat toliko, kot ste mu že dali; toda ostro se vas dotakne njegova ne­sramnost in mu pokažete vrata z napotkom, naj ne prihaja tako pogosto in naj ne misli, da mu boste zmeraj, ko mu bo prišlo na misel, dali mi­loščino!
8 Vidite, to je za svetnega človeka povsem razumen govor in takšna majhna zavrnitev berača pravilna; toda tisti, ki tako srečuje reveža, še zdaleč ni zrel za Moje kraljestvo, saj Jaz pošiljam Svoje sonce, da vsak dan vzhaja in sije na dobre in hudobne ljudi in v korist vsega stvarstva.
9 Isti žarek, ki poveličuje pozlačene palače kraljev in v trti čisti, zo­ri in zelo osladi najžlahtnejšega vseh sokov, sije tudi nad mlakužami in kloakami in se ne jezi nad kvakanjem žab in cvrčanjem škržatov. Takšna hladna zadržanost ima v ozadju še nekaj pustega, puščoba in preveč gospodarna varčnost pa nista ravno zelo daleč od lakomnosti, in kalita življenjski mošt duše; in dokler je še kar naprej tako, iz duše ne bo nastalo čisto in opojno življenjsko vino.
10 Kdor pa kot premožen najde v dajanju veliko veselje in revežu niti ne da vedeti, da mu je že večkrat izročil majhen dar, ta je potem glede tega že sposoben preiti v Moje kraljestvo, če seveda nima na svoji duši nobene druge majhne napake.
11 Zato sem vam rekel, da se zmeraj v vsem natančno preiskujte in se dvignite na takšno življenjsko stališče, na katerem v sebi jasno in živo začutite, da ste rešeni vseh zemeljskih balastnih snovi."

Jakob Lorber
Veliki Janezov evangelij
knjiga 5