Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

O sojenju in smrtni kazni

244. O sojenju in kaznih

1 Pismouk je nato rekel: »Gospod in Mojster, zdaj že vidim, da si Ti edini nadvse dober in resničen, najbolje še je, da se vedemo, verujemo in govorimo tako, kot si nam zdaj vse to pokazal od vrha do tal! Le z od­pravo smrtne kazni se še ne morem povsem sprijazniti; če namreč na živ­ljenje nekega človeka ne bi bilo spet stavljeno življenje morilca, tedaj kma­lu življenje nobenega človeka ne bi bilo več varno!«

2 Jaz sem rekel: »Da, to je spet tvoje mnenje, vendar Jaz glede tega me­nim povsem drugače! Tiger rodi tigra, prav tako lev, panter in hijena sebi enake.

3 Če kak surov, živalsko podivjan človek, ki ga ženejo njegove živalske strasti, ubije človeka, bi imel ubiti v resnici pravico, da bi ubil svoje­ga ubijalca; nekdo tretji pa, ki mu ubijalec nikoli ni storil nič žalega, prav­zaprav sploh nima pravice, da bi se namesto umorjenega maščeval moril­cu. Ker pa lahko tak poživinjeni človek postane nevaren tudi za druge lju­di, ga lahko ti preganjajo. Ko ga dobijo, naj ga vržejo v varno ječo, ga po­učijo in skušajo iz njega narediti človeka! Če to uspe, ste iz hudiča nare­dili človeka, zato lahko pričakujete več resničnega življenjskega plačila, kot če bi ubili morilca. To bi bilo torej eno, kar bi bilo najbolje storiti z mo­rilcem

4 Ali v drugem primeru, ko bi bil morilec preveč zloglasen in popolno­ma utelešen hudič,ga tudi preganjajte; in ko ste ga ujeli, ga vprašajte za razlog, zakaj je počel takšna grozodejstva in ali se jih ne kesa! Če govori , storite, kot sem prej povedal; če pa taji dejanje in vam na vaše prigovarjanje ne odgovori pošteno, čeprav ste prepričani, da je prava po­šast, tedaj poskrbite, da bo v prihodnje neškodljiv za človeško družbo, ven­dar ne z njegovo smrtjo, ampak ali s trdno ječo, ali z oslepitvijo njegovih oči, ali z izgnanstvom v tako oddaljeno pokrajino kje ob morju, od koder ne bo mogel več niti pomisliti na vrnitev.

5 To je Moj nasvet, kako se morate tudi v takšnem primeru vesti kot Moji resnični učenci. Svojo skupnost lahko poboljšujete in jo očiščujete od zločincev; toda nikogar ne smete soditi! Kdor obsoja, ga bom nekoč so­dil tudi Jaz. Kdor pa ne sodi, ga tudi Jaz ne bom sodil. Če tiste, ki so se pregrešili nad vami, preklinjate in obsojate, boste morali nekoč isto priča­kovati od Mene; če pa ravnate po Mojem nauku, tudi vi ne boste prekleti in obsojeni.

6 Svojemu bratu tudi ne smete reči raka (zahrbten in hinavski človek); s tem si namreč že zasluži­te sodbo, ker ste, če ste to resno mislili, že obsodili svojega brata. Še manj smete kateremu še tako neumnemu bratu resno reči, da je norec; če ste namreč pametnejši od njega, ste to iz Božje milosti. Če pa ste zaradi tega postali ošabni in se zgodi, da se neumneža sramujete in nočete govoriti z njim in pravite: 'Kdo lahko govori z norcem?', tedaj takšna sodba že iz­vira iz kali pekla v vas in s tem ste zakrivili peklenski ogenj (vnemo). Ni pa lepo, če bi se v Mojih resničnih učencih s takšno napačno vnemo vžga­la le iskrica pekla; kajti tudi iz najmanjše iskrice lahko nastane velik po­žar.

7 V peklu zaneti največji požar napuh in v nebesih žari le svetloba naj­večje ponižnosti in skromnosti in krotki ogenj ljubezni ogreva in oživlja vse. - Razumeš to?«

 

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
Knjiga 6