Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

177. Preroki kot nosilci razodetja. Svetlobna vera in slepa vera.

1 Lazar je rekel: »Da, sicer razumem, kaj si hotel s tem povedati, toda v meni še vedno ostaja skrita misel, o kateri še ne vem prav; kam in kako z njo. Je torej treba vse tiste ljudi, h katerim pride veliko ra­zodetje neposredno, imeti za sojene? In ali so deležni blagoslova ve­likega razodetja le tisti, ki so ga deležni posredno, torej zgolj po veri?
2 Nosilci razodetja so torej vendar veliko na slabšem, ker so bili že po svojem izvoru boljši in čistejši ljudje, ter so zmogli sprejeti in prav razumeti visoko in veliko razodetje. Pravi povsem svetni ljudje ne bi sami po sebi nikoli razumeli velikega razodetja, ker ne morejo razumeti niti najmanjšega, ampak stojijo ob njem kakor kure, ko vidijo švigniti blisk iz oblaka.«
3 Jaz sem rekel: »Kdo pa pravi, da je treba nosilce velikega razo­detja imeti za sojene? Jaz vendar že vem, koga naj izvolim za pogla­vitnega nosilca velikega razodetja, da to njemu samemu ne bi škodo­valo!
4 Mojzes je bil gotovo nosilec zelo velikega razodetja; toda pod njim so bili mnogi, ki so bili razodetja deležni le posredno in so bili nazad­nje kljub temu veliko trdnejši v veri kakor Mojzes sam, ki sam pri se­bi ni zaupal obljubi, da bom dal Izraelcem obljubljeno deželo, kjer te­četa med in mleko. Ker pa Mojzes tej obljubi ni povsem zaupal, je ob­ljubljeno deželo sicer smel videti z visoke gore, sam pa ni smel vanjo.
5 To pa več kot dovolj dokazuje, da noben nosilec kakršnega koli razodetja ni bil nikoli vezan in bo odslej še manj, ampak ostaja zme­raj povsem svoboden v veri in ravnanju, zaradi katerega edinega bo tu­di postal blažen; kajti blažen ne bo zato, ker je nosilec razodetja, tem­več le, če bo zaupal razodetju in po njem živel.
6 Enako je tudi z vsemi vami. Zaradi Mojih dejanj ste zdaj seveda bolj prisiljeni verovati, da sem Jaz Kristus in da so Moje besede Bož­je, kot bodo prisiljeni to verovati tisti, ki bodo dobili evangelij le po vašem ustnem izročilu; zato pa boste še zelo dvomili o Meni, to pa bo priložnost, da se sami okrepite v veri. Če bo pastir udarjen, se bodo ovce razbežale in se daleč razkropile; toda ob pravem času jih bom znova zbral in okrepil v veri. Tako torej noben nosilec nobenega res­ničnega razodetja ni sojen. Prvič, je tak človek vedno od zgoraj, in mu ne more povzročati posebne prisile nobeno razodetje že zato, ker je njegova duša na neki drugi zemlji že opravila preskus mesenega živ­ljenja in je zato gotovo tudi veliko solidnejša in kompaktnejša kakor duša te zemlje, ki se je šele komaj izoblikovala; in drugič, takšni pre­roški duši so naložene tudi večje preizkušnje vere kot kakšni tuzem­ski, pogosto le preveč lahkoverni duši. Tuzemski duši zadošča že be­seda in komaj potrebuje znamenje. Toda duše, ki so od zgoraj, potre­bujejo več; stežka namreč verujejo in zato potrebujejo tudi močnejše in večje dokaze, dokler trdno ne verjamejo in so iz vere zelo dejavne.
7 Da, če bi zdaj odšel recimo v Perzijo, Indijo, v Atene ali tudi v Rim in bi tam naredil takšna znamenja, kakršna sem pri vas, si tam noben človek ne bi upal storiti nič drugega kot tisto, kar bi Jaz zapovedal. Takšne povsem zemeljske duše bi bile očitno najbolj ujete in potem bi bila preizkušnja njihove svobodne volje za dolgo končana. Toda vam Moja znamenja niti najmanj ne škodijo, ker nikakor niste lahkoverni; preden vas kdo pripravi do trdne vere, mora že veliko narediti pred va­šimi očmi in še celo potem ste polni najrazličnejših dvomov in hitro vprašate zdaj to, zdaj ono. Kdor pa počne to pred Menoj, nima prisi­ljene vere, ampak svobodno; zahteva namreč popolno spoznanje in ho­če razumeti to, kar veruje, in česar ne spozna in ne razume, tudi ne verjame. ­
8 Najboljši dokaz za to je, da moram v isti sapi obravnavati in raz­lagati to, kar od Mene slišite. Saj vendar veste, kdo sem Jaz, in Mi lah­ko verjamete, kar vas učim, ne da bi bilo treba to nenehno posebej raz­lagati. Toda tega ne storite in ste Mi že nekajkrat pokazali, da Mi po­gosto tudi glede kakšnega povsem skrivnega nauka niste verjeli in ste Mi v obraz povedali, da je to trd nauk; in ni še minilo sedem dni, ko ste Me vsi zapustili, in to tudi zaradi naukov, ki jih niste razumeli.
9 Iz tega pa izhaja, da so vaše duše pravzaprav krepkejše kot duše otrok tega sveta. Takšni ljudje, kakršni ste vi zdaj, bodo vedno živeli na tej zemlji; Jaz jih bom prebudil in tudi njim, tako kot vam, dal not­ranjo besedo duha iz Sebe in oni bodo otroke te zemlje poučili, s tem pa bo povsem ohranjena njihova svobodna volja. Toda učitelji si za­radi tega ne smejo domišljati, da kot učitelji in modreci pri Meni šte­jejo več kakor otroci te zemlje. Pri Meni bo zmeraj veljalo: pustite te male priti k Meni in ne branite jim! Kdor ne postane kakor ti otroci, ne bo vstopil v Moje kraljestvo, kajti njim pripada in zaradi njih je na­rejeno. Kdor pa je moder in zato učitelj in pri tem od vsega srca po­nižen in krotak, bo nekoč prebival tudi sam tam, kjer bom Jaz pravi Oče med Svojimi otroki, od vekomaj do vekomaj!«
10 Ko so vsi učenci slišali te nauke, so molčali in niso vedeli, kaj naj Mi odgovorijo.

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 6