Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Razum in ljubezen

13 Da bi pa dobili kakšno koli predstavo o neki stvari,moramo nujno začeti o njej razmišljati in da bi o njej lahko zavzeto razmišljali, jo moramo spoznati za tega vredno; vrednost pa je zmeraj odvisna od ljubezni do neke stvari, ki smo se je polastili.

61. Spoznavna luč ljubezni. Nezadostnost razuma in pameti.

1 (Gospod:) "Ljubezen pa je spet posledica vzburjanja notranjega življenja, ko je nanj delovala neka stvar.

2 Notranje življenje je ljubezen, torej ogenj z vso toploto. Če se ta ogenj hrani z vplivom neke stvari, ki ima sama ogenj v sebi, kot se ogenj na ognjišču hrani z dolaganjem dobrih drv, bo začelo živahneje goreti in notranje življenje bo postajalo čedalje toplejše in vneto za stvar, ki je sama vnetljiva. Plameni postajajo gostejši, njihova svetloba svetlejša in duša bo kmalu dobila veliko jasnosti stvari, ki ji je bila prej povsem neznana. S tem pa postaja ljubezen do te stvari čedalje večja in večja in stvari ne spusti več, dokler nam ne postane znana in nam postane popolnoma jasno,kaj je z njo in kaj vse vsebuje. To pa se zgodi le, če postaja ljubezen do stvari čedalje večja in močnejša.

3 Če pa neka stvar življenja sploh ne vzburi, ostane le–to hladno in se za še tako znamenito stvar niti najmanj ne zmeni,tako kot tudi plamen ne obliže tistih lesenih polen,ki ležijo predaleč stran.

4 Človeka mora torej nekaj vzburiti,da se mu o tem vzbudijo življenjsko tople misli. Hladna resnica,ki je svetlikanje daljnih zvezd,nikoli ne more vzburiti notranjega življenja,ker se njegova notranja toplota pri tem ne more povečati,  temveč se le manjša."

62. Ljubezen in njena svetlobna spoznanja

1.(Gospod) "Iz tega boš lahko razbral,da človek s samim razumom in s svojo še tako jasno in ostro pametjo ne more razumeti nič duhovnega. Ne more razumeti življenja in njegovega temeljnega – končnega namena; razum in pamet imata namreč svoj osnovni sedež v možganih in krvi, ki ohranja možgane v določeni dejavni napetosti, zato le-ti ohranijo sposobnost, da sprejemajo vtise in podobe materialnega sveta, primerjajo njihove oblike in učinke in si nazadnje iz tega naredijo vsakovrstne sklepe.

2 Toda vse to so stvari in podobe materije,v kateri čuti glave nikdar ne morejo odkriti nič duhovnega. Ker pa je življenje le nekaj duhovnega, ga lahko doumemo le v njem in po njem. 

3. V človeku morajo torej biti še drugi čuti,s katerimi lahko človek v sebi občuti in opazi tudi duhovni življenjski element in ga tako tudi postopno razume v vseh njegovih globinah, povezavah in odnosih.

4 Kateri pa si ti notranji čuti? – Glej in poslušaj! Obstaja pravzaprav le en sam čut, in ta se imenuje ljubezen,ki prebiva v srcu. Ta čut je treba predvsem krepiti,vzgajati in očiščevati. Vse, kar človek počne,hoče, misli in presoja,mora razsvetliti in presvetliti življenjsko vroč svetlobni plamen iz ognja čiste ljubezni, da se vsi duhovi prebudijo v jutru porajajočega se življenja dneva v človekovem srcu.

5 Ko se prebudijo vsi duhovi v misli,besedah,dejanjih in delih,se začnejo premikati in notranje duhovne svetlobe polni človek jih kmalu in zlahka zazna, ker se že takoj,ko se začnejo premikati,izražajo v različnih oblikah. Te oblike pa niso naključne in prazne, temveč vse ustrezajo neki vidni duhovni dejavnosti iz območja Božjega reda.

6 Tega pa človek ne more videti s svojim razumom in s svojo ničevo pametjo, temveč le z življenjsko plamenečimi očmi svojega duha, ki je ljubezen.

7 Zato lahko to sprejmeš kot trdno pravilo in potemtakem rečeš: Noben zunanji svetni razum ne more nikoli doumeti in razumeti, kaj je v človeku; to zmore edino duh v človeku. In tako tudi Boga ne more spoznati nihče drug kakor prebujeni Božji duh v človekovem srcu, ki je postal dejaven in je tako kot Bog sam najčistejša ljubezen in večni sabat v človekovem srcu."

 

Jakob Lorber

Janezov veliki evangelij

knjiga 5