Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Sedem Mojzesovih knjig

5 Farizej je pomislil, kakšno vprašanje naj najprej postavi Rimlja­nu, da ta ne bi zmogel nanj preveč zlahka odgovoriti. Spomnil se je, da  Rimljan ne more vedeti, koliko knjig je napisal Mojzes. Kajti med ljudstvom je bilo splošno znano le, da Mojzes ni napisal več kot pet knjig. Ker pa je Mojzes v resnici napisal sedem knjig in še preroški dodatek - to je farizej seveda vedel, vendar je s precejšnjo verjet­nostjo domneval, da tega ne more vedeti nihče razen najbolj posvečenih templjarjev - zato je vprašal Rimljana, ali ve, koliko knjig je napisal Mojzes.

6 Na to se je Rimljan nasmehnil - kar je bilo pri resnih Rimlja­nih redko - in farizeju rekel: »Resnično, ne bi me mogel vprašati kaj bolj zaželenega kot prav to; kajti iz povsem zanesljivega odgovora se bo zelo jasno pokazalo, da že zelo dolgo niste dali nič več ne na Bo­ga ne na Mojzesa! Kot zelo dobro vem, ste bili že od Samuelovih ča­sov Bogu in ljudstvu bolj sovražniki kakor prijatelji, in zato ste tudi brez strahu pred Bogom in ljudstvom že od Samuelovih časov in vse do te ure ljudstvu prikrivali dve skoraj najpomembnejši knjigi in preroški dodatek, v katerem je na las natančno opisano vaše brezvest­no ravnanje in vaš konec. Toda v času, ko smo vas osvojili mi, Rim­ljani, ste morali vse vaše knjige od alfe do omege izročiti nam Rim­ljanom, da smo jih pregledali in prepisali; tako smo Rimljani tudi od­krili vse vaše skrivnosti in zelo dobro vemo, da je Mojzes napisal se­dem knjig in še preroški dodatek.

7 V šesti knjigi je zapisal natančno vedenje o naravnem nastanku Zemlje in opisal njena stanja od njenega začetka do njegovega časa, od tam naprej pa preroško do njenega popolnega razkroja. In prav v tej šesti knjigi je veliki mož opisal tudi zvezdno nebo, to Sonce, Luno te Zemlje ter njeno gibanje in tudi gibanje vseh planetov, kaj so, kak­šni so videti in kako so zgrajeni kot svetovi. Opisal je tudi komete, sončne in lunine mrke ter pokazal, kako jih lahko dobri računarji vnaprej izračunajo. In nazadnje je tudi še pokazal, kaj so zvezde stalnice, nakazal njihove velikosti in neznanske razdalje in na koncu te po­membne knjige zapisal, da je treba vse to sporočiti ljudstvu, da se bo Božje ljudstvo v vsej resnici sprehajalo po Zemlji in po ozvezdjih in ne bo zašlo v vsakovrstne zmote poganov.

8 Toda vi, duhovniki, ste kmalu mislili drugače. Vedeli ste, da se sle­po ljudsvo vedno silno boji izrednih pojavov na nebu. Zato ste si mislili: Čemu bodo preprostemu ljudstvu takšna spoznanja? Dovolj je, da jih imamo sami! Mrke bomo izračunali sami zase, ljudstvu, ki o tem nič ne ve, pa grozili in ga prisilili k večjim daritvam; darovalo bo in verjelo, da smo mi pregnali sončni ali lunin mrk! S še več tak­šnimi pridržki zase ste ljudstvu povsem brez vesti odtegnili šesto Mojzesovo knjigo in jo obdržali za svojo zemeljsko korist.

9 V sedmi knjigi je opisano pravo stvarjenje človeka, njegov duhovni razvoj pod nenehnim vplivom Božjega duha. Vsakemu človeku razum­ljivo je bila v njej razložena prva Mojzesova knjiga in sedma knjiga je tudi poročala o knjigah očakov Kenana, Henoha in Lameha in jih raz­ložila. Na koncu so bile navedene Jehovove vojne ali natančna zgo­dovina ljudstev zemeljskih nižin in prav nazadnje še močno in zelo grozilno svarilo učiteljem ljudstva, naj o vsem tem pošteno poučijo ljudstvo, in da nihče ne sme te službe dobiti prej, preden povsem ne dojame celotne vsebine te knjige.

10 To svarilo pa ste tudi predrzno zavrgli in rekli: 'Za ljudstvo je bolj­še, da ostane v vsem tem nepoučeno; če bi ga namreč pregloboko vpe­ljali v vse to, potem kmalu sploh ne bi več potrebovalo duhovnikov in ti bi bili potem prisiljeni, da si z delom svojih rok služijo vsakdanji kruh.' Ta domneva pa je bila gotovo zelo nespametna, saj je vendar sam Mojzes zapovedal, naj Levijev rod živi od desetine.

11 Skoraj samostojna knjiga pa je dodatek k sedmi knjigi. Ta je po­vsem preroški, vendar jasno nakazuje, da bodo duhovniki, sodniki in kralji počeli vse Bogu nasprotno in kako jih bo On zaradi tega zme­raj kaznoval.                                                                 .

12 Tam je opisan tudi veliki Mesija, kako bo prišel na ta svet, kako bo živel, kaj bo delal in učil in kako Ga bodo duhovniki sovražili in preganjali. Potem je govor o propadu Judov, Mesijevi Cerkvi, dolgo protimesijevo (antikristovo op. prev.) preganjanje te Cerkve, sledi nje­gov konec in nato glorija čiste Božje Cerkve na zemlji. Ob koncu te­ga dodatka je spet močno in krepko svarilo, naj se tudi ta dodatek zme­raj razkrije ljudstvu. - Ste to kdaj storili?

13 Da, že v časih prerokov niste o vsem tem ljudstvu omenili niče­sar, zato je tudi prerok Izaija, ko je sprejemal Mojzesovo prerokbo, v desetem poglavju znova omenil prav tisto, zaradi česar sem vam po­stavil svoje prvo vprašanje, da bi zadevo razložil. In tako so morali vsi, posebno štirje veliki preroki, znova sporočiti ljudstvu tisto, kar je po­vedal Mojzes v svojem dodatku; tega pa ste vi iz razlogov, ki jih dobro poznam, zmeraj tajili pred ljudstvom. Zadnje čase ste bili preleni, da bi se v tem poučili, in tako ste morali zdaj blagovoliti,da so vam eseni odvzeli celo zemeljsko korist; ti se namreč spoznajo vsaj na vidno ne­bo, preračunavajo njegove pojave in jih uporabljajo v svojo zemeljsko korist. Glejte, tudi to je pravična kazen od zgoraj! In jaz sem še preveč prepričan, da sem na tvoje prvo vprašanje odgovoril v celoti in v skladu z najpopolnejšo resnico in s strogo znanostjo.«

14 Pismoukje ves v zadregi rekel: »Da, žal še preveč natančno in resnično! Dozdeva se mi, da ti sploh ne smem več postaviti drugega vprašanja. Človeka s tako obšimim znanjem je pač težko spraševati. Raje bi že kar takoj plačali sto funtov zlata - kakor da bi te spraševa­li naprej! Saj vendar z vsakim vprašanjem znova izdajamo sami sebe in prihajamo v čedalje hujšo zadrego pred ljudstvom, ki o tem goto­vo ne bo molčalo.«

15 Rimljan je rekel: »To ni moja skrb! Stave se je treba držati, če­tudi bi zaradi tega Zemlja z nami vred razpadla v ruševine, torej mi mo­raš postaviti naslednja vprašanja! Vprašaj in jaz ti bom odgovoril; kajti zdaj sem šele ponosen na to; da sem Rimljan!« 

Jakob Lorber
Veliki Janezov evangelij
knjiga 6 ; 216/5-15

4 Kdo je bil Melkizedek, edini najvišji duhovnik, kralj Salema? Kje so njegovi nauki in najmodrejši ljubeči zakoni, dani vsem ljudem?! Vi­dite, vaši očetje so jih uničili!

5 Mojzes je v svojih velikih knjigah, šesti in sedmi, spet zbral vse iz­gubljeno in vi ste to spet skrili pred ljudstvom in mu namesto tega dali blato.

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 6 , 221/4-5

6 Naprej sprašujem: Le zakaj ste šesto in sedmo Mojzesovo knjigo razglasili za vrinek in ju zavrgli ter enako storili tudi s preroškim do­datkom? In vendar bi bilo vse to za vsakogar bleščeč vodnik, ki bi mu v nadvse jasni luči pokazal, kaj mora storiti v vseh mogočih primerih. Zato pa ste se opremili s kabalo, ki izvira iz staroegiptovskega Horu­sa. Te, tako kot starega Horusa, ne razumete, Mojzesa in prerokov, ki ste jim postavili kamnite spomenike in so jih vaši očetje kamnali, pa nočete razumeti, ampak učite ljudstvo, da stori dovolj že, če z vami te spise le visoko časti in moli. Mar ni to hujše skrunjenje sabata, kot če Jaz na sabat ozdravim bolnika?!

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 6, 223/6