Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Trdosrčni v onstranstvu

210. Usoda trdosrčnih v onstranstvu

1(Gospod): »Zbirajte samo takšne zaklade, ki jih ne morejo nače­ti molji in jih ne uničita rja in trohnoba.
2 Varujte se dobrin in zakladov tega sveta, kajti v njih prebiva zli duh skušnjave vseh grehov!
3 Ko molite k Bogu in v srcu govorite: 'Oče v nebesih, ne pelji nas v skušnjavo!' s tem sporočate, mislite in želite, naj vas Bog ne preskrbi s preštevilnimi zemeljskimi dobrinami in zakladi, temveč Ga prosite samo za vsakdanji kruh - tega pa vam ne bo odtegnil, saj najbolje ve, kaj potrebujete.
4 Če boste po Mojem nauku Boga ljubili nadvse in drug drugega tako, kakor se ljubite sami in vsestransko skrbite za najboljše zase, pa se medsebojno tudi ne boste mogli pritoževati nad kakršnim koli pomanjkanjem. Kajti stiska in revščina med ljudmi na tej zemlji na­stajata samo zaradi človeške trdosrčnosti - ta pa je zmeraj posledica pomanjkanja vere ali mračnega praznoverja. Kajti kdor ne veruje v enega, večno edino pravega Boga - kako naj Ga potem časti in nad­vse ljubi, in iz te ljubezni ljubi tudi svojega bližnjega kakor samega sebe?
5 Z zemeljskimi zakladi kar najbolje preskrbljeni človek sicer vidi svojega revnega bližnjega, toda ker sam ne trpi stiske, pravi: 'Preskrb­ljen sem, kaj mi mar drugi! Vsak naj poskrbi zase, pa mu ne bo treba trpeti pomanjkanja!'
6 Toda nekoč bom takšnemu človeku rekel: 'Zakaj si več, kot je bilo potrebno, skrbel zase in tako drugim odtegoval tisto, kar naj bi prejeli od Mene? Zato boš zdaj v Mojem kraljestvu zapuščen in boš moral prenašati revščino in stisko!'
7 In če se bo potem skušal opravičiti tako, da Vame ni verjel zato, ker ga ni o Meni nihče prav poučil, mu bom rekel; 'Kdo te je pa po­učil o pravici, po kateri si zemeljske dobrine kot močnejši odtegnil ljudem, ki so bili do njih prav tako upravičeni, ti pa si jih kopičil le zase? Ali ne bi moral ravnati po zdravi pameti in po zakonu, ki pred očmi in ušesi vsakogar glasno razglaša, kako je urejena zemlja s svojo naravo, da zemlja s svojimi dobrinami ni tu samo zate, temveč mora biti tudi za vse druge ljudi?!
8 Ker nisi upošteval tistega, kar naj bi ti narekovala lastna pamet, tu, v Mojem kraljestvu, tvoja duševna stiska in revščina ne bosta upoštevani.
9 In če boš rekel, da nisi mogel verjeti v nobenega pravega Boga zato, ker te ni o Njem nihče prav poučil, ti bom rekel: 'Glej, še hud lažnivec si! Ali torej meniš, da so z Božjim duhom izpolnjeni in res­nično razsvetljeni ljudje tudi tebi podobni potratneži, polni zemelj­skih zakladov in dobrin? O, kako zelo se motiš!
10 Ko so revni in pomoči potrebni ljudje prišli pred vrata tvoje hiše in ti hoteli prinesti sporočilo o enem, edino pravem Bogu, jim nisi dovolil predse - iz skopuškega strahu, da bi jim moral kaj dati ali da bi jim nazadnje dal celo prostovoljno, če bi te morda spreobrnili k trdni veri v enega, edino pravega Boga.
11 Da se z morebitnim spreobrnjenjem ne bi čutil dolžnega, da jim moraš kar koli dati, se raje nisi pustil spreobrniti, in se zaradi svoje skoposti tudi nisi dal z Božjim duhom razsvetljenemu človeku poučiti o enem, edino pravem Bogu.
12 Če je tako in nič drugače - zakaj se Mi potem zdaj opravičuješ, da se nisi menil za revne ljudi zato, ker zaradi svoje nepoučenosti o Bogu do njih nisi čutil obveznosti. Torej si v prvem primeru zaradi svojega pohlepa poteptal naravno pravico, ki jo upoštevajo vsi boljši pogani, v drugem pa si z opravičilom Meni dokazal, da si lažnivec; zato naj ti bo tukaj tudi dodeljeno plačilo, namenjeno pohlepnežu in lažnivcu, in naj Moji izbrani s teboj ravnajo tako, kakor si ti v mate­rialnem svetu spoštoval enega edino pravega Boga in kakor si nadvse ljubil Njega in sočloveka!
13 Seme pravega spoznanja Boga in žive vere Vanj je najprej ljubezen do bližnjega, in v njej tudi čista ljubezen do Boga.
14 Kako bo mogel ta, ki ima tako trdo srce, da ubogega bližnjega, ki ga dobro vidi in ga ne sprejema z ljubeznijo, v svoji zakrknjen duševni slepoti ljubiti Boga, ki Ga ne more in noče videti niti kakor koli zaznati?
15 Glejte, nekoč se pred Menoj ne bo mogel opravičiti noben neskesan grešnik, ker sem vsakemu človeku omogočil, da bi spoznal resnico in njeno dobro; poganu - da bi spoznal stvari in razmere v velikem kraljestvu narave, ki so pred njegovimi očmi, Judu - po poti posebnega razodetja!
16 Zato vam znova pravim; Ko boste Očeta v Meni v Mojem ime­nu za kaj prosili, Ga prosite predvsem za neminljive zaklade Božjega kraljestva, in prejeli jih boste, z njimi pa tudi vse nujno, kar potrebu­jete za življenje na tej zemlji!
17 Komur bo dodeljeno veliko zemeljskih dobrin, naj jih uprav­lja v skladu z Očetovo ljubečo voljo, in potem bo - ker je znal na tem svetu dobro ravnati z majhnimi stvarmi -, v Mojem kraljestvu upravljal velike!«
18 Po tem Mojem daljšem govoru, so se Mi Jopljani iskreno za­hvalili, toda nič več toliko z zunanjimi kretnjami, in ribič Me je z vso ljubeznijo in ponižnostjo vprašal, ali naj se zdaj kot zdravi in krepki možje že kar odpravijo domov.
19 Jaz pa sem rekel: »Kar zadeva Mene, vam ni treba niti oditi domov niti dlje časa ostati tukaj; toda če sem vam po zajtrku ponudi priložnost za pot domov, jo izrabite!«
20 Ko je ribič to slišal, je bil vesel; na vso moč si je namreč želel, da bi doma povedal vse, kar so on in sopotniki doživeli tukaj.

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 9