Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

27. Prihodnje verske vojne niso mogoče

1 Tako se že zdaj dogaja na tem svetu. V tako imenovanem svetem mestu mrgoli različnih svetih revežev in z njimi ne vedo več ne kod ne kam in kje na tej zemlji bi jim na skrivaj dali še kakšen majhen paradiž, kajti navkljub vsem grožnjam njihova oblast ne seže dlje od nekaj zelo pustih kvadratnih kilometrov, Kajti niti kralji bolj prebu­jenih ljudstev in še manj ljudstva sama si več ne pustijo ukazovati določeni strani.
2 Kaj pa še preostane takšnim nekoristnim in lačnim svetnikom, da ne bi umrli od lakote, kot da obrnejo hrbet svoji svetosti in si poi­ščejo službe, ki so jih nekoč imeli za nesvete?
3 Misliš, da se bodo zaradi današnjih razmer zagotovo zanetile velike verske vojne? To bi se zgodilo, če bi določen človek v babilonu še imel moč nad kralji in ljudstvi kakor nekoč, in bi bil velik del ljudi še zmeraj tako neumen in mračnjaški kakor še pred tristo leti. Toda število privržencev starega, nekoč tako mogočnega babilonca, se je zdaj že zelo zmanjšalo, in tudi ljudi je Moj blisk že tako razsvetlil, da celo najbolj preprost kmet z vsemi domačimi ne verjame več, da parnike na morju in parne stroje na kopnem poganja hudič zaradi neke njemu zapisane duše, ali da po telegrafskih žicah sem in tja poskakuje zato, da bi velikim in malim prenesel želeno sporočilo iz daljnih dežel in krajev.
4 Koliko jih je še, ki resno verjamejo v tako imenovane čudež­ne podobe? Kje pa je še dežela, v kateri tako imenovane rokohitrce sežigajo kot čarovnike, in bralce Svetega pisma in drugih duhovnih knjig in zapisov vlečejo pred neusmiljeno inkvizicijsko sodišče in jih mučijo do smrti? Kateri kolikor toliko izobražen človek še kaj da na odpustke grehov, na prazne ceremonije tako imenovane službe božje brez duha, na blagoslovljeno vodo, na kadilo, posvečene podobe, na zvonove in zvončke, na sveče iz voska, relikvije, vigilije in ceremonialne pogrebe, ki jih je treba drago plačati, na postne dneve in velike cerkvene praznike s starimi strogimi prepovedmi in še veliko takega?
5 Ljudje pri teh stvareh še na videz sodelujejo zaradi zakonov, ki pa so postali že zelo šibki, toda med tisoči jih komaj kaj več kot de­set verjame v to, in še ti ne v skladu z resnico, kot se je to žal dolgo dogajalo med preteklim, najbolj mračnjaškim praznovernim časom.
6 Če pa so zadeve takšne in nič drugačne, kako bi lahko le bežno pomislili na kakšno veliko ali celo splošno versko vojno?
7 Pravih mračnjakov je premalo, da bi se dvignili nad številne razsvetljene, čeprav bi si to želeli. In razsvetljeni, če bi jih napadli, se pri sebi že trdno zavedajo, da bodo zmeraj premagali maloštevilne in nemočne mračnjake.
8 Kljub temu pa bo prišlo do različnih bojev in manjših vojn, da bi bil ponižan vsak mogočnež, ki bi hotel nasprotovati Moji svetlobi. Odslej z vsemi temi mogočneži ne bom več imel ne potrpljenja ne obzira. To Mi lahko verjameš, saj sem te s tem seznanil Jaz sam.
9 Poglej kraljestvo, v katerem živiš. Iz nekaterih lahko razumlji­vih razlogov v njem še zmeraj razmišljajo hudo po babilonsko, zlasti veljaki. Zdaj naj bi, če zna in zmore, skušalo zbrati vso svojo moč in pomagalo svojemu 'svetemu očetu ostati na starem prestolu.
10 Da, če še nekaj časa omahuje in ne da ljudstvu tistega, kar je po Meni pravo - da bi vsakega človeka osvobodila čista resnica po Moji Besedi, ki jo mora človek edino upoštevati - ga bo doletela enaka usoda kot njegovo napačno prizadevanje. Kajti kraljestvo za preživetje nima najbolj nujnih denarnih sredstev, in če bo še zaupalo navidezni pomoči s strani sedemkrat posvečenega oltarja in njegovih čudodelnih podob, bo kmalu tudi samo brez vsake moči. Zdaj naj le opazuje posledice svojega mračnjaškega konkordata in vsa okolica zunaj mu bo sporočila: 'Če si se tako zvesto povezalo z nam vsem osovraženim sovražnikom luči in ljubezni do bližnjega, potem s teboj ni mogoče navezati prijateljske zveze. Kajti tako zelo si ga podpiralo, ob tem pa pozabljalo na vse druge svoje stare prijatelje, da si mu v njegov užitek in sebi v veliko škodo izročilo več kot polovico svoje moči, zato si zdaj kar samo pomagaj v stiski in zapuščenosti!'
11 Sam pomisli, ali v tvoji deželi z vseh strani ne govorijo glas­no skrajno grenke posledice takšnega nepremišljenega dejanja! To pomeni, da je treba takšno napako kar najhitreje odpraviti, sicer bo prišlo do hudega požara, ki bo prinesel smrt.
12 Kadar pri hiši začne tako primanjkovati sredstev, da to ogrozi hišo, in ji obrnejo hrbet prijatelji in celo boljši domači ter nočejo ne slišati ne vedeti nič o ohranitvi takšne stare zanemarjene hiše - kako bi lahko takšna hiša še naprej obstala ali bila še naprej močna kakor nekoč?
13 Da, lahko bi se okrepila in znova postala trdna, toda za to je potrebna predvsem neupogljiva trdna volja po odstranitvi vsega sta­rega in trhlega, položiti je treba nove, trdne temelje ter s številnimi in dobrimi zidarji vso hišo hitro na novo postaviti s trdno streho vred. Potem bodo to vsi opazili in rekli: 'Glej, zdaj je hiša, ki je bila brez vrednosti spet vredna, in človek lahko zaupa njenim trdnim teme­ljem, sobanam in strehi!'
14 Če se človek zadeve loti tako, potem tudi različnih dobrih pri­jateljev od zunaj in še bolj od znotraj ne bo manjkalo. Toda kdo bo še zaupal hiši, za katero človek ne ve več, od koga vse si mora hišni gospodar pustiti predpisovati zakone, da bi še nekaj časa obstal kot to, kar je?

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 10