Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

Zdrav zakon

Svarilo pred nečistostjo

VEv 1/86

Gospod: »Kdor nečistuje in se vlačuga, ta je v svoji duši zelo bolan! Zakaj zaradi tega greha človekovo srce iz dneva v dan postaja trše, brez občutka in bolj neusmiljeno proti soljudem in na koncu ne ljubi drugega kot samega sebe in predmet svoje strasti. Takšno srce potem beži pred Božjo besedo, ki ga svari pred njegovim zlim poželenjem, in končno celo postane sov­ražnik tistih, ki v srcu ohranjajo Božjo besedo in živijo po njej. Za to boleznijo precej trpite in zato sem spet prišel k vam, da bi vas ozdravil te hude in smrtne bolezni. Kdor od vas čuti, da ga je napadla ta najhujša bolezen, naj se zaupa Meni in Jaz ga bom ozdravil!

Resnično, rečem vam: Nečistniki in vlačuge ne bodo prišli v Božje kraljestvo; to bi se zgodilo, če bi .se močno odvrnili od svojega pohujšljivega načina življenja! Kajti mesena naslada je Satanov zvijačni trik! Gorje, kogar se je na ta način polastil Satan! Vsakdo bo na koncu v veliki stiski, da bi se rešil iz teh krempljev! Njegov delež bo neizrekljivo trpljenje in bolečine! Dejansko upoštevajte vse to; sicer bodo prišli dnevi, ki vam nikakor ne bodo všeč!«

Blagoslov nedolžnosti

VEv IV//230-231

Gospod: »Če bi se ljudje izogibali grehu nečistosti in spolno občevali le tolikokrat, kolikor je potrebno za prebuditev sadu v telesu žene, vam povem: Med vami ne bi bilo niti enega, ki ne bi bil vsaj jasnovidec! Ker pa, kot je med vami navada, tako moški kot ženska zapravljata najboljše moči s pogosto dnevnim praznim izgubljanjem najplemenitejših in duši najsorodnejših življenjskih sokov in zaradi tega nikdar ni zaloge, iz katere bi na koncu v duši lahko nastala močnejša luč!

Zaradi tega pa se taki ljudje vedno bolj in bolj polenijo in po­stanejo bitja, ki kot polipi iščejo užitek. Redkokdaj so sposobni svetle misli in so boječi, strahopetni, materialno usmerjeni, mu­hasti, občutljivi, sebični, nevoščljivi in ljubosumni. Duhovnost težko razumejo ali sploh ne; ker njihova fantazija blodi vedno okrog naslade smrdljivega mesa in se noče nikoli dvigniti k nečemu višjemu in duhovnemu. In če so med njimi tu in tam ven­darle nekateri ljudje, ki vsaj v maloštevilnih treznih urah bežno pogledajo kvišku, takoj pridejo, kot črni oblaki na nebu, čutne misli in višje prekrijejo tako, da duša to takoj pozabi in hitro spet podleže meseni nasladi!

Zato prav zares vedite, da bodo prešuštniki in prešuštnice, za­konolomci in zakonolomke in nečistovalci vseh vrst moškega in ženskega spola, težko prispeli v Moje kraljestvo!

Če se ti v tvojem srcu to zdi nekoliko prehudo, tedaj poskusi spreobrniti takega meseno čutnega človeka. Prični ga opozarjati na Božje zapovedi, reci mu: »Mir bodi s teboj, Božje kraljestvo se ti je približalo! Prenehaj s svojim grešnim življenjem, ljubi Boga nadvse in svojega bližnjega kakor samega sebe! lšči res­nico, išči Božje kraljestvo v globinah svojega srca! Pusti svet in puhlo materialno in poskusi v sebi zbuditi življenje duha! Moli, raziskuj in ravnaj po Božjem redu!« - in tvoje besede bodo na­letele na popolnoma gluha ušesa! Zasmehoval te bo, ti obrnil hrbet in ti rekel: »Poberi se, ti pobožnjakarski norec, ne draži me s svojo neumnostjo, sicer me boš prisilil, da ti bom primazal klofuto v obraz!«

Če ga boš drugič opomnil, lahko pričakuješ še hujšo grobost, kot je bila prva!      

Zato prešuštnik ni samo čutni grešni kozel, temveč v svoji raz­draženosti tudi prav hudoben človek; poln je divjega ognja in slep in gluh za vse duhovno dobro in resnično. Razbojnika veli­ko prej spreobrneš kot pa pravega vlačugarja in zakonolomca.

Kjer se je nečistovanje kot prava dušna kuga razširilo med ljudmi, tam je pridiganje Evangelija doseglo svoj konec.

Skrbite zato predvsem, da se ta pregreha nikjer ne bo razširila! In zakonci naj to delajo samo toliko, kolikor je neizogibno potreb­no za spočetje človeka. Kdor moti svojo ženo med njeno noseč­nostjo, ta že v materinem telesu pokvari sad in mu vsadi duha nečistosti. Kajti isti duh, ki zakonca draži in sili, da spolno ob­čujeta več kot je naravno primerno, potem potenciran9 [okrep­ljeno] preide v sad.

Zato naj se to tudi pri spočetju dobro in zelo vestno upošteva, prvič, da do spočetja ne pride iz navadne čutne sle, temveč iz resnične ljubezni in dušnega nagnjenja - in drugič, da mora žen­ska, kije spočela, še dobrih sedem tednov po porodu sadu imeti nemoten mir!

Otroci, ki so bili spočeti na ta pravi način in so nemoteno do­zoreli v materinem telesu, bodo, prvič, prišli na svet že telesno popolnejši, ker more duša v popolnoma izoblikovanem organiz­mu vendar zagotovo prej in lažje poskrbeti za svoje duhovno ognjišče kot pa pri že pokvarjenem, ki ga mora takoj popravljati in krpati. In drugič je sama [v sebi] čistejša in svetlejša, ker je ne motijo ne čisti duhovi, ki se zaradi pogostih dnevnih spolnih ob­čevanj zasadijo v meso embrija in tudi v dušo. Kako lahko taka duša svojega duha že v najnežnejšem otroštvu enako kot Samuel dvigne k Bogu v resnični otroški, najnedolžnejši ljubezni! Pri takšnih otrocih se že zgodaj prične oblikovati zunanja življenj­ska sfera in kmalu lahko postanejo jasnovidni in njihovi volji se bo pričelo uklanjati vse, kar je v Mojem redu.

Kaj pa so nasprotno temu že v materinem telesu pokvarjeni otroci? Pravim vam: Komaj kaj več kot navidezno oživljene sence življenja! In kje je glavna krivda za to? To, kar sem vam doslej v zadostni meri pokazal kot posledico mesene naslade!

Kjerkoli boste v kasnejšem času pridigali Mojo Besedo, ta nauk ne sme manjkati! Kajti ta nauk obdeluje tla življenja in jih osvobaja trnja, težko prehodnega grmovja in kopriv, s katerih človek še nikoli ni obral grozdja in fig.«

O zmnožnosti spočetja in njeni pravilni uporabi

B III/64 (9-18)

Lameh, eden od praočetov, pravi: »Moški ima občutek, zaradi katerega bi se polastil ne samo ene, temveč več žensk; in ta ob­čutek je pravi nenasitnež. Kajti, če bi nekdo imel eno, dve, tri in še več najlepših žensk, potem bi pa prišel v kraj, kjer bi bilo še sto spet drugače oblikovanih lepih žensk, glej, tedaj bi spet ob­čutil strašansko nujo, da bi se polastil tudi teh sto!

Zakaj [si mu dal, Gospod] tak nagon, ki ga v skladu s Tvojim redom ni dovoljeno zadovoljiti?«

Gospod odvrne: »Glej, z bogastvom občutka je prav tako kot z bogato opremljeno sposobnostjo zaploditve. Občutek, ki govori v srcu kot močna poteza ali nagon, je prav tako bogata sposobnost spočetja v duhu. - Če pa moški nečistuje in svoje seme razsipa po cestah in ulicah, Mi povej, ali bo takšen skrajno oslabljen moški sploh lahko kdaj zmožen z rodovitno žensko spočeti ustrezni sad? Glej, ne bo! Kajti iz tropin ne iztisneš več duhovnega soka.

Tako pa je tudi z bogastvom občutkov: Mož naj zbira samo svoj občutek v srcu in naj se potem vrne k Meni! In ko bo dose­gel pravo zrelost moči, potem bo v Meni, pratemelju vseh stvari in tako tudi vseh še tako lepih žena, našel najbolj zadostno in zadovoljivo nadomestilo in bo potem s tem najmočnejšim viso­kim občutkom lahko ljubil svojo ženo z vso primerno močjo in sosedova žena ga ne bo več mamila.

Vedi pa to, da je na tem svetu vse v človeku samo priprava, ki jo je treba razviti za neskončno vzvišen, večen namen. Zato naj moči, kijih začuti v sebi, ne uporabi prej, dokler popolnoma ne dozorijo. - Kakor pa zemeljski sadeži zorijo samo na sončni svetlobi, prav tako zorijo tudi človekove duhovne moči samo na Moji svetlobi. Zato naj vsak človek obrne svoje moči k Meni, da bo postal popolnoma dozorel, mogočen človek v Mojem redu. Kdor pa tega ne stori, ta je sam kriv svoje smrti.«

Evangelij zakona

JM 102 (17 in nasl.)

Otrok Jezus pa se je takoj zravnal in rekel Cireniju in nje­govi nevesti Tuliji: »Jaz nisem Gospod tega, kar je svetno; zato sta, kar se Mene tiče, v vsem posvetnem svobodna! Če pa sta v srcu zares vzljubila drug drugega, potem tega ne prelomita! - Zakaj pri Meni ne velja za zakon nobena druga zakonitost, kot tista, kije z žarečo pisavo napisana v vaših srcih.

Ti, Moj Cirenij, si tej hčeri kar silno naklonil svoje srce; zato ga ne odvrni več od nje! - In tebi, hčerka, se je že ob prvem po­gledu vnelo srce za Cirenija, zato si pred Menoj že njegova žena! Saj pri Meni ne velja zunanji nasvet ali proti nasvet, temveč pri Meni velja samo nasvet vajinega srca. Ostanita mu torej za več­no zvesta, če nočeta pred Menoj postati prava zakonolomca!

Preklet naj bo odsvetovalec iz posvetnih razlogov v zadevi ljubezni, ki je od Mene! - Kaj pa je več: živa ljubezen, ki je iz Mene, ali posvetni vzrok, ki je iz pekla?

Če pa sta se že na prvi pogled spoznala in povezala v skladu s tem živim zakonom, potem se ne ločita več, če nočeta pred Menoj grešiti!

Za veljavne pa nimam posvetne zakonske zveze, temveč samo zvezo srca. Kdor to prelomi, ta je pred Menoj pravi zakonolo­mec!

Gorje pa tudi ljubezni, katere razlog je posveten - ta je pre­kleta!«

Te Otrokove besede so povzročile, da so vsi osupnili in nihče si ni upal še naprej govoriti o zadevah zakona.

Očetove besede za zakonsko pot

B 1I/89 (3 in nasl.)

Potem ko so očetje z materami blagoslovili novi zakonski par,

Je prišel Joras s svojo lepo in mlado ženo spet k Abedamu (Go­spodovo ime, ko se je pojavil med praočeti), ker ga je On pred tem povabil. Ko je spet stal pred visokim Abedamom, je Sveti takoj položil Svoje roke najprej na Jorasa, nato pa tudi na Be­selo, se dotaknil glave in srca, to je leve strani prsi, in pri tem izrekel naslednje besede:

»Sprejmita Moj blagoslov za večno življenje! Spočenjajta pra­ve, žive sadove čiste ljubezni! Naj se vajinima telesoma ne pri­bliža nema zadovoljitev tega, na čemer visi meso in s tem tudi greh, tako bosta zmeraj zares in zvesto hodila pred Menoj. Kdor pa dela dobro svojemu mesu, ga hrani preko prave mere in ga skuša z vso naslado razveseljevati, ta hrani svoj lastni greh in s poželenjem svojega mesa podeli večni smrti vso oblast nad seboj.

Zato venomer krotita svoja poželenja, če ni čas, da Mi spočne­ta živi sad! Ko pa bo čas, potem Me pokličita, da vaju bom držal, ko bosta grehu prinašala žrtev, in zato ne bosta padla, temveč ostala v Moji milosti.

Kajti kdor pade, ta težko vstane in pri vsakem padcu bo duh obdan z novo mrtvaško ječo. Če se hoče potem rešiti iz ujetni­štva mesa, ki je stari greh in stara smrt duha - kako mu bo šlo te­daj, ko bo moral namesto ene prebiti več sto skorij, kjer je vsaka naslednja bolj trdovratna?! ...

Zato vama še enkrat rečem: Ne hranita, ne krepita in ne nasla­jajta svojega mesa! Ker s tem hranita, krepita in razveseljujeta svojo lastno smrt, ki obdaja duha kot poslednja ječa pred nje­govo ponovno osvoboditvijo ali ponovnim vstajenjem v polno večno življenje iz Mene in v Meni!

Ti, Moj ljubi Joras, si videl veličino in vzvišenost tega, kaj pomeni biti otrok Moje ljubezni! Občutil si polnost žara Moje očetovske ljubezni! Ostani torej zvest Moji volji; ostani zvest Meni, svojemu Bogu; da, ostani zvest Meni, svojemu svetemu, najljubeznivejšemu Očetu!

Kadarkoli ti bo meso na srce položilo neprimerno zahtevo, vedno poglej zvezde na nebu in Jaz ti bom govoril iz zvezd in ti povedal, kaj moraš storiti!

Če bi pa hotel skreniti s te Moje poti, ki sem ti jo sedaj začrtal, se bo tudi nebo pred tvojimi očmi zagrnilo v goste oblake in to­liko časa ne boš več videl zvezd, ki bi ti govorile, dokler se ves skesan ne boš vrnil na to Mojo pot!

Čepa boš odkrito ostal zvest Moji volji, boš v sebi kmalu začel spoznavati njeno veliko moč. Zakaj prav s tem, da slediš Moji volji, jo sprejmeš vase in jo narediš za svojo...

Kdor pa si je Mojo voljo naredil za svojo, ta je postal tako po­poln kot Sem Jaz, njegov Oče, in opravljal bo življenjska dela, kijih opravljam Jaz. Kdor pa se je tako polastil Moje volje, taje prejel tudi pravo otroštvo...

Pravo otroštvo pa je vendar to, da je vsakdo v Moji volji in Moja volja v njem. In to je pravi, živi sad čiste ljubezni in večno življenje.

Predvsem ta sad Mi moraš zaploditi s svojo ženo. - Če si za­plodil tega, potem boš spočel tudi otroke, ki bodo izšli iz Moje volje in bodo popolnoma enaki temu, ki jih je spočel.

To pa je Moj blagoslov, da torej Moja volja postane tvoja in da boš večno živel iz nje in v njej! – Amen!«

Božja volja za moža in ženo

B1/26

Ve žene skrbno pokrivajte svoje telo, da vaša bit moža ne bo zapeljevala k nečistosti. Zato bodite predvsem sramežljive kot čebelja samica, ki si ne upa prikazati na sončno svetlobo, temveč se dan in noč skrbno plazi nad celicami svojih nedolžnih otročič­kov. Takšne naj bi tudi bile - in v vsem poslušne svojim možem, v kolikor to zahteva najsvetejša Božja volja. Če pa bi vas mož vendar hotel prisiliti k nečemu proti najsvetejši Božji volji, je tudi vam dovoljeno, da pred možem odkrijete svojo glavo in ga prijazno opozorite na njegove dolžnosti iz Boga. In če boste vse to natančno izpolnile, potem vas bo Bog ob daril z velikimi mi­lostmi in v neskončni lepoti boste za večno in nesmrtno postale sladka paša za oči svetega Očeta.

Vam možem pa naj ne bo dan noben drug zakon kot neprestano se Nam razodevajoča sveta volja najvišjega Boga. Kdor od vas pa le-te v svojih prsih kdaj ne bo upošteval, pred tem se bodo počasi zapirala tako Božja usta kot tudi usta narave. Ker se je od Boga obrnil navzven, mu bo potem dan tudi zunanji zakon, ki ga bo naredil za sužnja greha in hlapca pekla, če se ne bo zelo hitro skrušil v srcu in ga očistil v ponižni poslušnosti ter ga v strahu in ljubezni, s prošnjo prinesel pred Boga, da bi ga On spet blago­slovil in posvetil.

Slabi zakoni in njihovi sadovi

NS 23.pogl.

Gospod: »Verjemite Mi: Zakon, kije sklenjen na Zemlji, in je najbolj zaničevanja vreden, je zakon, kije sklenjen zaradi denar­ja ali zaradi materialnih dobrin. Ta ima tudi zagotovo svoj konec tam, kjer ima njegov vzrok svoj konec. - Nič manj pogubni in zaničevanja vredni so tudi tisti zakoni, katerih temelj je čutnost in obojestransko privlačna telesna podoba; kajti tudi ti polagoma preminejo tako kot njihov temelj. - Nekaj podobnega so tudi po­litični zakoni [slabi in minljivi]; tudi ti ne trajajo dlje kot razlog njihove sklenitve. - Taki so tudi prezgodnji zakoni mladostnikov[neobstojni]; ker tudi ti preminejo tako kot vzrok zanje. - Enako je z zakoni zaradi blišča; tudi ti preminejo tako kot njihov po­gubni vzrok.

Samo zakoni, katerih edini temelj sem Jaz, bodo obstajali več­no, ker je njihov temelj večen!

Zato sem vam tudi dal to, da boste iz tega spoznali, kako naj bodo pravi zakoni sklenjeni in kakšni naj bodo in kakšen naj bo njihov temelj.

Ali ne pravite tudi sami: Na slabi podlagi ne morejo zoreti ple­meniti sadovi, temveč samo plevel in koprive? - Če tako ves svet vidite v slabem in vprašate: Od kod to? - vam Jaz rečem: Poglejte tla, na kateri so zrasli sadovi in po tem presodite, ali na takem barju in močvirju morda lahko raste plemenita trta? Trto sadite vendar samo na pobočjih, da tam vdihava in vsesava čistejše so­kove in dober zrak, in pravite: To so najboljša tla za trto! Glejte, tako naj bi bili tudi živi sadovi človeškega rodu, kot najpleme­nitejša sadika na Zemlji, posejani na najboljša tla! - Zato se ne čudite zaradi slabih sadov, če se vzgajajo v mlakužah, odtokih in močvirjih! Takšna tla pa so vaši posvetni zakoni; zato so tudi vaši sadovi takšni. kot tla!«

Moški in ženska

RBZ 11/157 (12)

Čista ženska ljubezen je samoljubje! Zakaj kdor se pusti toliko razvajati od ženske ljubezni, da mu ljubezen do bližnjega in iz te ljubezen do Boga postane nadležna, ta v bitju ženske ljubi sa­mega sebe! Zato ne dovoli, da bi te očarljiva ženska postava pre­komerno začarala, sicer boš podlegel šibkosti ženske, medtem ko naj vendar ženska v tvoji moči vstane kot eno bitje s teboj in v tebi! - Kakor ljubiš ta ali oni ud svojega telesa, tako ljubi tudi žensko, da bo postala eno s teboj! Toda Boga ljubi nadvse, da se boš v taki najmogočnejši ljubezni prerodil in tako za več- . no postal pravi, najsvobodnejši državljan najčistejšega Božjega kraljestva in bo tvoja žena kakor eno bitje s teboj!

Jakob Lorber
Zdravljenje in negovanje zdravja