Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Alkimisti (bratoma S. in K.)
G.M.T. 6. julij 1871   Skrivnosti življenja 

(Predhodna opomba vzeta iz pisma: »In tako Vas morajo prepričati Gospodove besede, da bi prišli na plano s skrivnimi poželenji in dvomi tako, da bi nadaljnje pojasnilo tega želenega vprašanja prejeli od Gospoda Samega, torej prisluhnite:«)

  »Moj ljubi sin, ko si v tistih časih v teh delih (alkimistov, itn.) iskal Mene, tvojega Očeta, seveda nisi dojel, kaj je prav in kaj je narobe v teh knjigah, in godilo se ti je podobno kot dandanes mnogim ljudem, ki prav tako ne razumejo Svetega Pisma, ker ne morejo razbrati njegovega duhovnega pomena.
  Tisti ljudje, ki so se že od pradavnih časov ukvarjali s temno platjo znanosti in so se imenovali magi (ali čarovniki), astrologi, alkimisti, vsi tisti so imeli nejasno predstavo o tem, da je nekaj večjega, bolj vzvišenega skrito za tem, kar narava vidno razkriva človeku.
  V spokoju noči so opazovali tok zvezd ter študirali predvsem ponoči, ker je ponoči bil duh bolj osredotočen kot pa podnevi. V objemu noči jih je obkrožal tiho delujoči Veliki Duh, ki prežema Moje celotno vesolje. Slutili so vpliv, a niso spoznali Duha Samega, in zakaj? Zato, ker so bili sami usmerjeni samo v posvetno, mislili so samo na lastno korist in so uporabili vse, kar so našli, samo za povečanje svojega lastnega vpliva in položaja.
  Tu je vzrok, zakaj vsi ti niso našli nič pravega, niti »kamna modrosti« niti »skrivnosti dolgega življenja« (eliksir življenja). Postali niso nič bolj razsvetljeni in pametni in so morali umreti, tako kot vsi ljudje, ki so se rodili.
  To kar so ti zablodeli otroci včasih z latinskimi in včasih z grškimi izrazi označili za univerzalnega duha, ni, ni bilo in vekomaj ne bo nič drugega kot Moja volja ali večno delujoča moč, ki vse vzdržuje, vse uničuje in vse znova ustvarja, da bi tako preko vrste zapletenih procesov in preoblikovanj vse povedla nazaj na duhovno pot k Meni.
  Včasih se je misel navdiha zabliskala v možganih takšnega nočnega študenta. Toda poskušal je z razumom dojeti, kar ni bilo razumsko, to poimenoval z neznanim imenom in mu pridal mističen pridih samo, da bi napravil to, kar tudi sam ni verjel, namreč da ve več kot drugi. Tako se je navidez odel v plašč visoke učenosti. Nihče pa ni videl, da je izpod njegove mistične obleke čarovnika, alkimista ali astrologa, štrlel par gromozansko velikih oslovskih ušes.
  Kar so vam ti kvazi filozofi omenjali kot soliter, kot dejavno silo, ki naj bi jo veter kot iskanega duha nosil v svojem trebuhu, ni nič drugega, kakor dejavna življenjska sila, ki jo v sebi skriva vsaka sapica in vsak veter, kajti kaj resnično je soliter in kaj sol? In kaj je dejaven življenjski duh v stvarstvu?
  Poglej, Moj ljubi sin, to je vse eno in isto, samo pobližje si moraš ogledati. (Prim. z besedo: Sladkor, sol in kis, str. 200 in sledečimi odstavki).
  Soliter ali sol je snov, ki izhaja iz razkroja drugih elementov in ki prav tako razkroji vse, s čimer je zmešan. Kaj pomeni »razkrojiti«? Vidite, razkroj v Mojem jeziku ni nič drugega, kot spodbuda, razvoj življenjske dejavnosti, osvobajanje vezane snovi.
  Ko se soliter izkristalizira v kristalni obliki, se osvobodi ali izloči iz drugih elementarnih snovi, je, iz celotne izločene snovi, najfinejše Duhovno in v primerjavi s prejšnjo na višji stopnji. Nato, povezujoč se z drugimi snovmi, razvije višje življenje ter s takšnim poduhovljanjem samega sebe, z osvobajanjem vsega drugega preko razkroja, tlakuje pot k duhovnemu napredovanju.
 Jedkost solitra, kakor tudi soli, vzbuja ter spodbuja k višjemu življenju in tako ni nič drugega, kakor Moja mogočna volja, ki poganja vse ustvarjeno na njegovi poti.
  Če tvoj modrijan pravi: »Veter nosi iskanega duha v svojem trebuhu«, pomeni to z drugimi besedami: »Ustvarjeno gibanje v zraku, ki spodbuja presnavljanje, je mati dejavnega življenja. Kajti tako kot živa žival ali ženska nosi v sebi bodoči sad, ki bo v njenem trebuhu dozorel, je tudi v zraku vse pripravljeno za nadaljnji prenos, odražajoč se v hitrejšem gibanju, v hitrejšem zgoščevanju, kakor veter ali gibanje zraka, in spodbuja k odločitvi. To je duh, katerega sem položil v Svojo naravo in ki mora, spodbujajoč vse, le-to razkrojiti in vse na novo ustvariti.«
  In ko so alkimisti nekoč slutili nekaj o večnem, neuničljivem življenju, to ni bilo njihovo fizično življenje, temveč življenje v njih položenega duha, vendar pa ga v svojih nočnih navdihih s strani višjega duhovnega sveta niso razumeli in so si ga napačno razlagali.
  Zemeljska oče ali mati nista niti sonce niti luna. Oče vsemu ustvarjenemu sem Jaz, in mati, ki nenehno rojeva in neprestano deluje, spodbuja, vzdržuje in na novo ustvarja, je Moja volja. Izraža se skozi vse snovi v etru, ki vse v sebi nosijo spodbudo, da podobno kot soli vzpodbujajo, silijo k novim oblikam, jih utelešajo in se ponovno razkrojijo v soli. Tako se v novih spojinah približujejo duhovni zgradbi vesolja, iz katere so prišli in kamor se, ker jih priganja Moja volja, morajo v svojem kroženju ponovno vrniti. Te snovi, Moj sin, so bile in so še vedno pravi nosilci Mojega stvarstva.
  Moja volja je »dejavna sila«, ki kot magnetizem privlači, kot elektrika odbija, kot svetloba spodbuja, kot toplota razvija, in kot ogenj uničuje. Končno, kot veliki prebujevalec, sili tisto, kar se je s solmi in kislinami spremenilo, da gre v novi obliki, a bolj poduhovljeni kot prej, skozi naslednji cikel stvarjenja.
  In kaj je tvoje lastno življenje ali je kaj drugega?
  Glej, Moj otrok, različne povezave na poti življenja so soli, spodbujevalci, prebujevalci. Spodbujajo vas, da čutite, mislite, delujete. Ti razkrojijo vtise, ki se vpijejo iz zunanjega sveta. Iz tega procesa izvira značaj ali dejanska fiziognomija (duhovna podoba) človeka.
  Takšne izkušnje ženejo duha naprej in ga očistijo, osvobodijo in povežejo življenjske vtise v celoto. Moja volja kot duhovni veter veje skozi svojo dušo, tam porodi nove misli, nove predstave, ki jih spremeni v dejanja, in ta te potem vodijo na boljša pota ter tako znatno zmanjšajo tvojo pot k Meni.
  To je soliter in sol življenja, ki ju najdeš vsepovsod, v gorah in dolinah, v votlinah in tudi v svojem lastnem domu. To je spodbujevalno načelo sovpadanja (povezovanja dogodkov), kakor v celotnem stvarstvu nenehno privlačevanje in odbijanje podobnih in nasprotujočih snovi. Tako se svet sooča s svojo spremembo in tako se tudi ti s svojo. Tukaj imaš v nekaj besedah raztolmačene in poduhovljene tvoje iz starodavnih knjig preostale predstave.
  Že od nekdaj čuti razmišljujoč človek potrebo, da raziskuje neznano, manj kot mu je to uspevalo doseči ali razvozlati, bolj ga je privlačilo, bodisi na materialnem ali na duhovno - duševnem področju.
  Od tod izvirajo vse zablode človeškega duha, ki tudi danes samo pri peščici ljudi popolnoma jasno vidi in prepoznava svoje poslanstvo.
  Ti, Moj otrok, si sedaj stopil iz teme v bleščečo svetlobo. Sledi Mojim pravilom in Mojim besedam in boš, ne z razumom, temveč s srcem, razbral in spoznal iz celotne narave, ki te obkroža, da je tvoj Oče Tisti,  ki ti iz vseh predmetov in iz vseh kotičkov tvojega srca kliče: Obstaja edino En Bog, En Stvarnik in En Gospod! Toda tudi samo En Oče, ki s Svojo voljo kot univerzalno življenjsko soljo vse prebuja, navdihuje in vodi, da bi se nekoč kot bitnost, ki izvira iz duhovnega Jaza Njegovega Bitja, bilo zmožno znova vrniti tja! Amen.

Gottfried Mayerhoffer