Duhovno sonce
Jakob Lorber
Trušč sveta ne prodira v Božje kraljestvo. Z žarečim pogledom gledamo v tihe duhovne višine in vidimo, kako se kraljestvo Resnice nagiba k zemlji. Njegova nebeška luč igra v naših dušah in Njegov sveti ogenj teče skozi naša bitja. Iz najblobljih virov srca se večno življenje prebija. Kako čudovito veliko je Božje kraljestvo! Razteza se iz vseh časovnih razdalj, obsega zemljo in nešteto zvezd in prebiva samo v človeških srcih, ki žarijo v dobroti! Kdo je v njem preštel število duš! Kdo pozna polnost njegove moči? Kdo pozna semena, posejana tukaj v neštetem številu, zlati blagoslov rasti, zorenja? Tu piha Očetov Duh, tiho in čisto! Tukaj svoboda kraljuje v polni moči! Tu upanje in vera cvetita v čudoviti lahkotnosti pomladnih dni. Pobožno zaupanje je v svojem vrhuncu, strast počiva, popolnoma odkupljenja v miru. Pozornost se osredotoča v zelo navdihnjeni molitvi. Sonce tega kraljestva je Očetov Duh! Poglejte, kako ga obdajajo večni duhovi in se mu približujejo v vedno manjših krogih, dokler se njihovo življenje ne zlije z Njegovim. Kdo Ga tukaj ne prepozna kot Očeta in boleče ne čuti, kaj mu še manjka do pridobitve njegovega otroštva. Večno hrepenenje gori v naših prsih, kajti naše duše žeja po našem Praizvoru.