Poncij Pilat in sanje Tulije
28. Junij 1847
1 To je dobro vprašanje, ki je vredno dobrega odgovora, zato naj tudi sledi odgovor.
2 Poncij Pilat, popolni Rimljan, je postal pod Tiberijem deželni upravitelj Judeje in je deloval v Jeruzalemu.
3 Ta Rimljan, sovražnik skrajno arogantnega judovskega duhovništva, je zato z sicer skrivnim, a vendarle posebnim veseljem gledal na vse tiste ljudi, ki so znali tej sekti duhovnikov, ki mu je bila skrajno sovražna, ob priložnostih tako grobo metati resnico v obraz. Ko je duhovščina pri njem iskala pravico, je navadno dosegla malo ali nič, ampak je morala navadno oditi v nemilosti, kar je bil tudi dobršen del razloga, da sta Pilat in Herod živela skupaj v skoraj stalni sovražni napetosti; visoka duhovščina je bila namreč vedno v najboljših odnosih s Herodom in zato nikoli ni varčevala, da bi Pilata osumila Herodu.
4 Prav zato se je to visoko duhovništvo pogosto posvetovalo, kako naj me zajamejo in dejansko izročijo rimskemu sodišču, vendar nikoli niso mogli priti do tehtnega razloga.
5 Šele, ko sem opravil znani vhod, ko sem pregnal trgovce iz templja in obudil Lazarja in, ko je ljudstvo začelo Meni vzklikati Hosana – tedaj je bilo to preveč za visoko duhovništvo! Resno so se odločili, da Me bodo prijeli in Me predstavili Pilatu kot državnega upornika. - Če Me bo obsodil, naj bo neomadeževan; če pa Me ne bo obsodil, pa bi ga duhovščina označila za sumljivega pred samim cesarjem, v katerega posel bi Herod z veseljem dal svojo roko!
6 Ta načrt Pilatu ni bil skrivnost, vendar ni vedel, kako bi ga preprečil, zato se je odločil počakati in preveriti to zadevo. A medtem, ko je še sam pri sebi preračunaval, kaj bi storil, če bi ga vrhovni duhovniki resno izigrali z zloglasnim Jezusom, so že prišli z ujetnikom in zahtevala takojšnjo sodbo! – Pilat je, kot bi padel z oblakov, z gromkim glasom vprašal: "Kaj je storil ta pravični človek, na katerem ne najdem krivde?" Toda duhovščina in njeni plačani privrženci so zavpili desetkrat hujše: "To je zapeljivec ljudstva, agitator, skrunitelj sobote, bogokletnik, ki trdi, da je Sin živega Boga! - Vse to je po naših zakonih, ki jih spoštuje Rim in tudi po cesarjevih zakonih vredno najvišje stopnje smrti; zato mu sodi, naj bo križan, sicer si cesarjev sovražnik!"
7 Ta vzklik pa je Pilata spravil v zadrego in resno ni vedel, kaj naj stori. – V trenutku si je mislil, da mu ne preostane drugega, kot da se v tako slabo načrtovani zlobni igri dobro pretvarja in v imenu neizmernega Fatuma izpolni, kar od njega zahteva ta duhovščina, ki jo nadvse sovraži!
8 Takrat pa ga je poklicala njegova žena Tuliia Innocentija in mu skrivaj povedala, da je videla z jasnimi očmi, da ta Jezus lebdi na nebeških oblakih, spremljajo ga neštete miriade najčudovitejših genijev, ki vsi z močnimi glasovi vzklikajo: "Slava našemu velikemu Bogu, slava večnemu vsemogočnemu zmagovalcu smrti in pekla! - Toda gorje tebi, Jeruzalem, gorje vam, ki tam prebite; vaša usoda bo večna smrt, večno uničenje, ker Jezusa ne priznavate in ga sodite in križate! - Edinemu pravičnemu vse pravičnosti večna čast, slava in vse odrešenje! - Nato je ta Jezus pogledal na Zemljo in glej, ves svet je gorel, vse je bilo v ognju in vse, kar diha, je požrl ta ogenj! - Zato dragi Pilat, s tem pravičnim človekom ne imej nič!"
9 Ta zgodba je Pilata, ki je kot Rimljan zelo cenil takšna prikazovanja, zelo vznemirila, zato se je trdno odločil, da z Jezusom ne imel nič, ampak ga bo izročil sodbi Herodu, ki je imel tudi ius gladii v takšnih spornih zadevah, po katerem je lahko dal obglaviti tudi Janeza. - Herod pa se je zavedal kočljive situacije in je dobro vedel, da se je vse ljudstvo uprlo proti njemu zaradi Janeza; če bi zdaj ubil še Kristusa, bi ga ljudstvo raztrgalo. Zato je Jezusa, ki so ga mnogi imeli za Kristusa, poslal gladko nazaj k Pilatu.
10 Pilat je zdaj poskušal z vsemi sredstvi osvoboditi Jezusa, vendar je bilo vse zaman, dokler si nazadnje v največjem ogorčenju ni javno umil roke in rekel: "Ne bom kriv za kri tega pravičnega človeka! - Vi sami pa imate zakon; vzemite ga in mu sodite!" - Tedaj so visoki duhovniki zavpili: "Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke! - Mi si ne smemo umazati rok s krvjo, zato nam daj rimske vojake!"
11 Ko je Pilat to slišal, se je spomnil starega običaja, po katerem je moral na njihov praznik pashe judovskemu ljudstvu izpustiti enega prestopnika. Zato se je še enkrat obrnil k množici Jezusovih sovražnikov in priznal, da po tako kratkem pregledu ni mogel najti nobene krivde pri Jezusu, zato je potrebno tega človeka dlje zasliševati in ga podrobno preučiti, da bi lahko izrekel pravilno in popolnoma pravično sodbo. Hkrati pa je bil običaj, da so na praznik ljudem izpustili zločinca; zdaj jim je ponudil Jezusa, katerega krivda še ni bila dokazana in Barabo, zloglasnega roparskega morilca; naj svobodno izberejo, katerega od obeh hočejo? - Toda vsi so zavpili: "Baraba!"
12 To je pa bilo tudi tisto, kar je Pilat v resnici želel, saj je dobro vedel, da ta razburjena množica duhovnikov Jezusa ne bo osvobodila in bodo zahtevali izpustitev Barabe. Tako bi lahko namesto njega zaprli Jezusa in sčasoma bi se mu lahko pomagalo. Prvič, s tem bi duhovnikom zaprl usta in drugič bi duhovnikom na rimskem dvoru s tem postavil pomembne oporne točke, ki bi jih težko prebili.
13 Misli in volja deželnega upravitelja sta bili dobri, toda po izpustitvi Barabe je vsa množica še bolj vztrajala pri križanju in ni hotel niti slišati o Jezusovem zaprtju. Pilata so označili za strahopetca, zato je skrajno ogorčen rekel: "Tam, bedniki! - vzemite svojega zločinca, ki je pravičnejši od vas in tam so biriči! Pojdite, delajte z njim, kar hočete; moje pričevanje o njem in o vas bo sledilo samo od mene!"
14 S temi besedami je odšel in jim prepustil Jezusa, ki ga je velika duhovščina potem dala biričem, ki so ga potem, kot je znano prijeli in ga križali.
15 Znano je kaj je Pilat pozneje storil in, da je Jezusovim prijateljem izpolnil, kar so od njega zahtevali. Da sta Pilat in njegova žena pozneje sama na skrivaj postala kristjana in, da je Pilat s svojim natančnim opisom zelo sumljivega judovskega duhovništva veliko prispeval k temu, da so Rimljani v približno po tridesetih letih popolnoma uničili Jeruzalem in razkropili Jude po vsem svetu, pa verjetno ve le malokdo na svetu.
16 To pa naj vam bo poznano, da ne boste kot tisoči in milijoni še naprej obsojali ubogega Pilata, čeprav bi morali zdaj to že vedeti, da se je vse moralo tako zgoditi po Mojem večnem odloku. To sem odkrito povedal tudi učencema, ki sta hodila v Emaus. Razložil sem njima, kaj hoče Bog in naj se vzdržita svojega neomejeno sovraštvo do duhovnikov.
17 Pilata sicer ne sovražite, a vendar se van zdi, da bi Me tako prekleti mož, če bi res hotel, zlahka rešil? Ne pomislite pa, da Bogu ni potrebno, da bi ga iz nevarnosti rešili najbolj slabotni ljudje! - Ali resno verjamete, da bi Pilat lahko storil kaj takega, da bi rešil tistega, ki je ukazuje morju in vetrovom, ter je edini Odrešenik vseh ljudi in duhov?
18 Glejte, to in mnoge druge stvari so med vami še vedno zelo šibke in precej babilonske! - Pisma so se morala izpolniti, zato je bilo na križu odpuščeno vsem, ki niso vedeli, kaj delajo. Če je tako, potem naj ubogi Pilat živi v prihodnosti malo boljše kot je do sedaj, Amen. To vam pravim, da ne boste spet sodili Pilata Amen, Amen, Amen.
Jakob Lorber
Nebeški darovi 3