3599 BOŽJI RED.... NERED.... KAOS - ČLOVEKOVA VOJA....
11. november 1945: knjiga 46 Bertha Dudde
In to je Božji zakon, da se v poteku nekega obdobja odrešenja vse razvija navzgor do zadnje stopnje, ki jo mora duhovno utelešeno kot človek prehoditi. Zato v nobeni predhodni fazi ne more priti do neredu, kaosa in uničenja, temveč se vse odvija v skladu z Božjo voljo, tako nastajanje in propadanje stvaritvenih del samih po sebi kot tudi delovanje živih bitij na Zemlji, ki še niso dosegla zadnje stopnje, na kateri lahko bitje deluje po lastni volji in s tem tudi prezre božji zakon, kar pa vedno pomeni nered, kaos in propad.
Toda takoj, ko se Božji zakon zaobide, takoj, ko se Božji red poruši, se razvoj navzgor ustavi. Zato je utelešenje v človeški obliki pogosto zastoj ali nazadovanje v razvoju navzgor, ker sedaj Božja volja ne določa več, temveč volja človeka samega. Vendar tudi svobodna volja človeka spada k Božjemu zakonu, kajti nesvoboda človeške volje bi bila prav tako pomanjkljivost, ki bi porušila Božji red.... Če na Zemlji vlada kaos ali razpad, je to vedno posledica delovanja človeške volje, ki je to povzročila. Takšnega kaosa nikoli ni mogoče imeti za Božje delo, ker vsako uničenje prekine pot razvoja duhovnega na predhodnih stopnjah.
Drugače pa je, kadar je uničenje Božjih stvaritev posledica naravnih katastrof, torej posledica dogajanja, ki ga ne uprizarjajo ljudje, temveč se odvija popolnoma neodvisno od človeške volje. Tedaj teh uničenj v duhovnem smislu ni mogoče obravnavati kot uničenja, temveč kot preobrazbo in prenovo stvaritev, ki duhovnemu znova služijo za razvoj navzgor. Pred očmi ljudi je to sicer delo uničenja, ki pa ima svojo utemeljitev prav tako v volji človeka. To pomeni, da duhovni zastoj ter nazadovanje človeka zahtevata takšen dogodek, da bi se volja le teh spremenila.
Kar Bog stori, je vedno utemeljeno v Njegovi ljubezni in nikoli ni v nasprotju z Božjim redom, toda če ljudje ta red tako očitno podirajo, se Bog ukrepa tako, da jim dokaže šibkost njihove lastne volje, ki ne more ustaviti tistega, kar Bog pošilja nad ljudi. Namen Njegovega navideznega uničevalnega dela je, da se človek ponovno vključi v Božji red, da nauči spoznati, da je dobro le tisto, kar se odvija v okviru Božjih zakonitosti in čemur človek upošteva, ter, da vsako kršenje teh zakonitosti ovira vzpon, zaradi česar ostane življenje v podobi človeka neuspešno.... Le to, kar se giblje v Božjem redu, se vzpenja navzgor, in zato se mora Božji zakon neizogibno izpolniti, človek se mu mora prilagoditi, ga upoštevati ter se tako popolnoma in v celoti vključiti v zakon reda - in po svoji svobodni volji.
Takrat se tudi on povzpne v višave in ob koncu svojega življenja na Zemlji lahko zapusti svojo fizično obliko, da bi vstopil v duhovno področje kot svobodno, duhovno močno bitje, ker se je popolnoma podredil Božjemu zakonu, in to zdaj pomeni delovati v duhovnem področju po Božji volji.... delovati v ljubezni in blaženosti.... Amen.