In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

Knjiga Leopolda Engla "Dolina srečnih", odeta v potopis prijatelja, opisuje ljudstvo v notranjosti Afrike, ki je bilo na prelomu stoletja, ko je bila knjiga napisana, še neodkrito in obdarjeno z najbolj neverjetnimi naravnimi sposobnostmi ter je živelo v miru in sožitju z naravo. In to do te mere, da so se živali in naravne sile prostovoljno podredile njihovi volji. ...

Vse to sporočam, da bi lahko vsakdo sam nadziral, ali je na napačni poti ali pa je kaj upanja, da bo opravil nalo­go, ki mu je bila zaupana in ki osvetljuje njegovo dejanje in nedejanje kot drobna lučka, ki miruje v njem kot slutnja lepe naloge. Da, ta slutnja se pogosto pojavi, toda pravo nalogo spregledamo. Vse prepogosto se samoprevara po­lasti človeka nad pravim ciljem. Človek misli, da ima pra­vilno zamisel, jasno predstavo o nalogi, ki jo je začel, po­tem pa ima zmotno svoje lastne želje - ki se izoblikujejo v hotenje - za primarno stremljenje ter lovi fantome in zgre­ši pravo zemeljsko pot, ki je potem vse drugo, samo hoja za Kristusom ne. ...

Približal sem se Jezusu, mu ponudil vse, kar je bila moja moč pripravljena dati, a On - On me je zavrnil! Hitro sem spoznal, da v tem telesu prebiva Božja moč in da se mu ni bilo lahko upreti. Če mi ne bi uspelo premagati Mojstra, ki je bil le človek, bi bil kmalu poražen. »Uniči to telo, saj bo propadlo, se spremenilo v prah in ne bo več pokrivalo večnega,« tako sem mislil in v njegovih sovražnikih podpihoval sovraštvo, obrekovanje in uničevalni bes, da bi ga uničili. Judovsko ljudstvo je kamenjalo marsikoga, ki jim je hotel očitati grehe; zdaj naj bi ta usoda doletela tudi Jezusa, uničujoče razdejanje za njegovo glavo, ki si je drznil vzeti prvorojencu krono, ki je pripadala njemu in ne Sinu človekovemu! ...