5659 DOLGO OBDOBJE MED ZAČETKOM IN KONCEM RAZVOJNE DOBE....
24. April 1953: knjiga 62 Bertha Dudde
Dogodki, ki na Zemlji označujejo konec enega razvojnega obdobja in začetek novega, se v velikih presledkih ponavljajo, tako da na koncu nihče ne more dokazati začetka teh obdobij in posledično ni mogoče predložiti nobenega dokaza o uničenju ob takšnem koncu. In to je Božja volja, da ljudem ni treba verjeti, če nočejo verjeti. Konec prejšnjega obdobja je ljudem sicer znan, vendar le kot tradicionalno vedenje, v katerega je mogoče tudi podvomiti. Na začetku se ljudje dogodka konca še zavedajo, in to vedenje se bo skozi mnoge generacije ohranilo tudi pri potomcih, vendar pa se bo, čim bližje bo konec takšnega razvojnega obdobja, to vedenje vedno bolj izginjalo, sicer se bo še vedno omenjalo, vendar ne bo več veljalo za nesporno dejstvo, ampak bo na koncu veljalo le še za legendo, ki ni zgodovinsko dokazana.
Verniki sicer verjamejo, da so vsi znaki resnični, vendar niso verni zato, ker vidijo konec in se ga bojijo, ampak zato, ker jim vera prinaša višjo spoznavno moč, zaradi česar jim je konec sveta razumljiv. Tako tudi danes ljudi ni mogoče prestrašiti z omembami potopa, ker vanj komajda še verjamejo. Ta čas je tako daleč v preteklosti, da je postal popolnoma brez pomena za ljudi, ki bodo živeli na Zemlji v poslednjih dneh. Vendar večina ljudi ne ve in ne razume, da je ta čas končal tudi obdobje odrešitve, in meni, da je nemogoče, da bi se isti dogodek ponovil.... In vse to mora biti tako zaradi svobodne volje ljudi.
Vsako prisila, ki naj bi povzročilo spremembo v mišljenju in volji človeka bi bila napaka, ko gre za vzpon razvoja, ki naj bi potekal v popolni svobodi volje. Ljudje lahko verjamejo temu, kar jim je rečeno, lahko pa tudi ignorirajo in vse racionalno zavrnejo. Noben dokaz jih ne sme prisiliti, da mislijo in delujejo proti svoji volji. Neskončno dolgo traja faza razvoja ljudi, gledano s strani ljudi, in tudi to je volja božanskega Stvarnika, da njihovo stališče v poslednjem času ostane nespremenjeno, da verjamejo v konec, vendar lahko tudi dvomijo, da lahko tako popolnoma prostovoljno sprejmejo končno odločitev vere, za ali proti Bogu.
S strani Boga o bližajočem koncu ne manjka znamenj, in tudi razlog za konec je ljudem dan, vendar njihova volja ostaja vedno svobodna in tudi božje prerokbe ne zavezujejo k ničemer, ker so dane tako, da jih je mogoče sprejeti, pa tudi zavrniti, če ni volje, da bi živeli in delovali v skladu z božjo voljo. Samo ta volja daje jasnost in ta volja se tudi ne bo upirala sprejetju oznanil vidcev in prerokov.... In prav tako bo tudi človek, ki v sebi nosi takšno voljo, verjel v pretekla obdobja in njihov konec ter bo prepričan, da se tudi zdaj ponovno bliža konec, ker se vse dogaja tako, kot je Bog napovedal v besedi in pismu. Amen.