Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Gospodova molitev v različnih interpretacijah 
13. februar 1843, dopoldne

1 To je dobra misel, ker je od zgoraj! Zato bi potem tudi Jaz rad dodal pravo luč. Toda, če bi mi A.H.-W. bolj zaupal, bi skupaj z mislijo prejel tudi pravo luč.
2 Tako lahko pišeš in daješ od Mene, kar je od Mene treba vzeti, toda A.H.-W. še nima ustreznega poguma za zaupanje. In zato piši: Gospodovo molitev, povezano z „ljubeznijo“.

1. Gospodova molitev v odnosu do "Ljubezni" 

„Oče naš.“ - Ker je Oče v sebi edina, večno neskončna ljubezen, ki je osnovno življenje v sebi in s tem tudi življenje vseh bitij in še posebej ljudi, bo „Oče naš“ pomenilo tudi: naša ljubezen ali: naše življenje!
„Ti si v nebesih!“ - Ker pa „nebesa“ sama po sebi niso nič drugega kot življenje Očeta v sebi, ki je delujoča ljubezen ali živa Božja beseda v človeku, „Ti, ki si v nebesih“ pomeni: „Oče, ki si v nebesih“: Ti, večna Ljubezen, prebivaš v svoji ljubezni, iz katere je vse nastalo! 

„Posvečeno bodi Tvoje ime!“ - Kaj to pove, je zelo preprosto razložiti! Kakšno ime ima torej večna ljubezen? Edini, večni, ki se imenuje „Oče“. Toda če sta ljubezen in Oče eno, in „posvečuj“ ne pomeni nič drugega kot: „ljubiti Očeta s svojo lastno ljubeznijo“, potem „posvečeno bodi tvoje ime“ ne pomeni nič drugega kot: „Bodi ljubljen, Oče, kot večna Ljubezen nas ljudi, Tvojih otrok, dejavno, torej živo, vedno in večno, brez prestanka!
„Pridi Tvoje kraljestvo!“ - Kaj je Božje kraljestvo? To je tisto, kar se imenuje „nebesa“! Ker pa „nebesa“ pomeni bistvo ljubezni,
 ker pomeni dejaven in s tem tudi resnično živ element ljubezni, ki se izraža v dejavnosti,  bo »Pridi tvoje kraljestvo« pomenilo prav toliko kot: Oče ali: Ti, Večna Ljubezen, pridi k nam ali: postani naša edina moč delovanja ali vse naše življenje!
„Zgodi se tvoja volja na Zemlji, kakor je v nebesih.“ - Peta prošnja je pravzaprav le potrditev četrte. Kaj je namreč volja ljubezni? - To je namreč dejavna ljubezen sama. „V nebesih“ torej pomeni: bistveno v sebi ali: na svojem področju delovnega delovanja, ki je isto kot on sam. Skladno s tem bi se ta prošnja za duha lahko glasila tudi: Oče! ali: Ljubezen!, kot si Ti bistveno dejaven v Sebi! Kajti „v sebi“ pomeni: v nebesih“ ali: v Tvoji dejavni ljubezni ali v Tvojem življenju ali v tebi kot Očetu - vse to je razvidno že iz zgoraj navedenega.
„Daj nam danes naš vsakdanji kruh!“ - Tudi ta prošnja ni nič drugega kot večja potrditev prejšnje. Kajti „kruh“ se namreč razume kot prisvojitev delujoče ljubezni. „Vsakdanji“ pomeni popolno prisvojitev. - V skladu s tem lahko pomeni tudi: Daj nam, ki smo iz Tvoje ljubezni, Tvojo delujočo ljubezen, da bo popolnoma naša, ali: naredi našo ljubezen popolnoma Svojo, postani popolnoma naš Oče in nas naredi popolnoma Svoje otroke, ali: naj bomo popolnoma eno s Teboj, torej nas zadovolji s Seboj in daj nam, da bomo Tvoje zadovoljstvo! 
„In odpusti nam naše dolgove!“ Ta prošnja ne izraža nič drugega kot še bolj živo željo po zgoraj navedenem.
Kajti pravi, da bi moral Oče popolnoma odstraniti človekovo lastno  ljubezen, ki je zaenkrat življenje, posebej dano vsakemu človeku kot njegovo lastno – in namesto tega dovoliti, da njegova ljubezen v človeku postane popolnoma dejavna . – Zato bi lahko Duh rekel tudi: Oče, vzemi mi svet in v meni ustvari nebesa! 
10 „Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.“ - Ta stavek kaže dejavno mero, v kateri naj se v človeku izpolni zgornja prošnja in bi jo zato lahko izrekli duhovno: Oče! Naj tvoja dejavna ljubezen postane naša lastna le v tolikšni meri, kolikor s Tvojo ljubeznijo iz sebe odstranimo svet ali smrt! - ali: Oče! Preoblikuj nas po svoji ljubezni, saj ta Tvoja ljubezen v nas postane močnejša in z njo ustvarimo v sebi več prostora za popolno sprejemanje Tvojega kraljestva, nebes ali Tvoje dejavne ljubezni ali Tvojega življenja!
11 „In ne vpelji nas v skušnjavo!“ - Tudi ta prošnja sama po sebi ni spet nič drugega kot še močnejša potrditev prejšnje. Kajti »Ne vpelji nas v skušnjavo« ne pomeni nič drugega kot: Ne pusti nas v naši ljubezni do sebe in sveta - ali: Ne dovoli nam, da bi bili dejavni brez Tvoje dejavne ljubezni v nas - ali: Brez nebes v nas!
  Zato - ne ohranjaj naše ljubezni, ampak samo Tvojo.
12 „Ampak reši nas vsega hudega! Amen.“ - In v zadnji prošnji ni nič drugega kot želja, volja ali živa želja izražena na popolnoma pritrdilen način o vsem, kar je bilo predmet prejšnje prošnje, pa tudi vseh prejšnjih, in pomeni nekaj takega kot: Oče! Popolnoma nas osvobodi nas samih in postani v nas popolnoma vse v vsem, - ali: Ti edina, večna, dejavna Ljubezen, uniči vso našo ljubezen in postani naša ljubezen sama, - ali: Naj bomo popolnoma eno s Teboj!
13 To je torej pravi nebeški pomen Gospodove molitve! Naj bo to skrbno upoštevano! Kajti to je resnično najdragocenejši dar ljubezni iz najvišjih nebes! Razumljivo?! Amen.

14 Zdaj sledite tej svetleči razlagi Gospodove molitve glede "ljubezni".

2 Gospodova molitev v zvezi z 'lučjo'
14. februar 1843, zjutraj

15 Poglej Ans H.-W., ta misel ni več tako dobra in čista kot prva. Kajti vrstno število je že izpadlo, saj pod 2. ne pride na misal več „luč“, ampak „življenje“. Če pa ima nekdo to molitev iz najvišjega neba, namreč iz same ljubezni, jo ima že v najpopolnejši meri. Kako naj si torej še vedno želi, da bi jo imel v bolj nepopolni meri!
16 Ker pa je že rečeno: Vse, kar boste prosili Očeta v Mojem imenu, vam bo dal“ - torej ti moram tudi Jaz dati, za kar prosiš.
17 In tako potem to molitev napiši v luči iz Luči, vendar jo napiši brez nadaljnje „osvetlitve“; kajti Luč ne potrebuje „osvetlitve“:
18 „Naša luč vseh luči! Ti, ki prebivaš v Svoji luči, kot edina Luč vseh luči, naj tvoj večni sij prepoznata naša noč in naš dan, naše trdnjava med vodami, kot edino resnično!
19 O, ti edina luč vseh luči, razsvetli naše, po naravi temno zemeljsko bivanje!
20 Naj torej moč Tvojega sijaja deluje na Zemlji, v naši trdnjavi in v vseh naših vodah tako močno in neoslabljeno, kakor Ti sam v sebi večno deluješ v neskončni popolnosti svetlobe!
21 Nasiti, o večna Luč vse svetlobe, našo Zemljo, naše nebo in vse naše vode s svojim vsemogočnim izlivom žarkov, da bo poživljena s travo, bogato s semeni, z zelišči in drevesi, voda pa z vsemi vrstami rib in drugih plemenitimi bitiji, zrak pa z vsemi vrstami ptic!
22 O Luč vseh luči, preženi vso temo in naj sonce, luna in zvezde vzidejo na naše praznike in nad našo suho Zemljo, da bomo lahko razločevali znamenja dneva in noči, letnih časov in let!

23 Zato uniči noč in veliko temo na naši Zemlji, ki jo prepoznavamo na našem svodu in nad našimi vodami z lučjo, ki si jo že na začetku postavil na naše nebo, ko si rekel: „Naj bo svetloba!“
24 O, pravilno nas vodi v noči naše Zemlje! Ne dovoli, da tvoj žarek oslabi nad nebesnim svodom v središču našega sonca, in ne dovoli, da naša zemlja postane nerodovitna, niti trava, rastline in drevesa brez semena! In ne zamegli naših voda, da ne poginejo vse ribe in vsa dragocena bitja, zrak pa da se ne pokvari in pobije vse ptice ter zaduši vsa bitja naše zemlje,
25 
ampak, o Luč vseh luči, naredi nas sorodne Sebi, da bomo sijali kot Tvoja luč in bili kot tvoja luč s Teboj in ne bomo spet postali noč in tema brez Tebe! Amen."
26 Glej, tako zveni molitev v "luči"! - Kdor pa jo ima v ljubezni, jo ima v samih globinah Zemlje, ki sama po sebi ostaja večno enaka, nepremaknjena, medtem ko luč večno in neskončno potuje po prostranih poteh, ki jih nihče nikoli ne bo mogel v celoti prehoditi.
27 Zato se le oklepaj ljubezni in potem boš imel vse skupaj, kot da bi bil v eni sami točki! - To dobro razumite! Amen.

3 Gospodova molitev v zvezi z „življenjem“
15. februar 1843

28 „Naše Življenje vsega življenja, ki večno živi v Tvojem življenju! Naj mi ljudje živimo v spoštovanju Tvoje besede ter v vsej ponižnosti in ljubezni do Tebe!
29 Tvoje življenje naj pride k nam in v nas!
30 Naj bo Tvoje življenje naše življenje, kakor v Tebi, torej tudi v nas, da bomo popolni, kakor si Ti, Življenje vsega življenja, popoln v svojem življenju!
31 Daj nam Svoje življenje in nas nasiti s polnostjo svojega življenja za vedno in vedno!
32 Najprej pa nam vzemi naše poskušnje, ker si jih želimo osvoboditi, saj so polne vsake sebičnosti in zato polne smrti.
33 Ne pusti nas za vedno v tem našem poskusnem življenju, da nam ne bi prineslo smrti,
34 ampak vzemi, o Življenje vsega življenja, vzami nam poskusno življenje in nas napolni s svojim življenjem. Amen.“
35 Vse to je razvidno iz besedil: „Bodite popolni, kakor je popoln Oče v nebesih. (Mt 5,48) in: Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa mu ubeži, ga bo prejel. (Jn 12,25)
36 Zato je ta molitev prava molitev življenja in jo je treba v življenju dobro upoštevati! Amen.

4 Gospodova molitev, povezana z „redom“  
17. februar 1843, dopoldne

37 Izraz »moč« je premalo izrazit. Saj je moč prisotna v vsem po svoji vrsti. Tista, ki izhaja iz ljubezni in življenja, pa ni le živa moč, ampak je produktivna ali dejanska energija, ki je namen ljubezni in življenja iz nje. In tako se molitev ne more moliti zgolj v moči, ampak v delovni „energiji“ in lahko zato zveni takole:
38 „O, ti, večna energija ljubezni in vsega življenja, ki je tudi vse naše življenje in vsa naša energija, ki si resnično in večno dejavna v in iz svojega neskončnega področja delovanja! Bodi tudi popolnoma in večno naša dejavna moč v skladu z našo ljubeznijo do Tebe in našim življenjem iz Tebe in v Tebi!
39 O, oživi nas po svoji polnosti! Naj bomo iz Tebe energični v sebi, kakor si Ti v sebi vedno in večno!
40 Napolni nas in okrepi našo šibkost! Potem pa uniči našo šibkost, ko sami v sebi ponižno vidimo svoj nič in popolno nemoč!
41 O, ne pusti nas v naši šibkosti, v kateri delujemo kot mrtvi, ampak nas vse napolni s svojo edino resnično živo energijo, da bomo po njej dejavni in Ti všečni vedno in večno! Amen.“
42 Takšne besede lahko povzamemo iz besedil: Brez mene ne morete ničesar storiti“ (Jn 15,5). Jaz sem trta, vi ste mladike“ (Jn 15,5). „Nikjer ni moči razen Boga samega“ - in - ‚vi ne bi imeli moči nad Menoj, če vam ne bi bila dana  od zgoraj‘ (Jn 19,11) in podobni odlomki.
43 Iz tega pa se jasno vidi, za kaj gre v Moji molitvi. Tudi to dobro razumi in to stori z vso močjo! Sicer ti bo sveta molitev prinesla malo sadu in s tem malo tvojega "vsakdanjega kruha"! Zato temu vedno posvečaj veliko pozornosti! Amen.

5 Gospodova molitev v zvezi z „redom“
18. februar 1843, dopoldne

44 Povej A. H.-W.: Ta „red“ stoji tukaj zelo neurejeno. Kajti red je končni rezultat ljubezni, življenja in njegovih posledic! Toda želim kljub temu dati molitev tudi tej razlagi. Toda on naj si jo uredi sam v sebi! In tako napiši:
45 O ti, večni red, ki je v Tebi za vedno, za vedno! Naj bo iz Tebe urejeno naše življenje v nas, ki si nam ga dal, da bomo svoje življenje lahko živeli v posnemanju Tebe, o Večni red!
46 Zato se kot mogočna luč izlij v nas! Bodi za nas tukaj edini način življenja, kakor si v Sebi večno!
47 Postani, o Večni red, kot naše življenje popolnoma dejavno v nas! Postani edini kruh, ki nasiti našega duha!
48
  Zaduši naš veliko nered v nas, tako kot ga po Tvojem usmiljenju prepoznamo v sebi!
49 Ne dovoli nam, da bi ponoči vstopili v goščavo in iskali pravo pot ven! Ne dovoli, da sonce potemni, ne odvzemi lunine svetlobe in ne dovoli, da zvezde padajo z neba, da ne bi nikoli našli prave poti iz goščave,
50 ampak nas ti, večni red, kot najsvetlejše sonce opoldne in zjutraj, popelji iz grmovja našega nereda, ki je veliko „zlo“, v Svoj sveti red. Amen.“  
51 To lahko razberemo iz Svetega pisma: Kdor posluša mojo besedo in ravna po njej, je tisti, ki me ljubi, k njemu bom prišel in se mu razodel. In takrat bodo iz njegovih ledij pritekle reke žive vode“ (Jn 14,21; Jn 7,38).
52 Izgovorite torej to molitev po vrstnem redu, v katerem je dovršitev človeka ali popolno prerojenje duha. In tako naj bo to ponovno še posebej dobro upoštevano! Amen.

6 Gospodova molitev, povezana s „svobodo“
20. februar, dopoldne

53 Kar zadeva „svobodo“ samo po sebi, je to dober pojem. Le da je ta pojem sinonim za povzetek resničnega življenja ljubezni v polni posesti čiste in globoke modrosti, ki vse življenje naredi zares svobodno, tako kot Sin ali Beseda ali Resnica naredi zares svobodnega človeka, ki jo je živo, to je dejavno, sprejel vase. V skladu s tem so svoboda, modrost, svetloba, resnica, „Sin“ ali večna božanska „Beseda“ popolnoma eno in isto.
54 Zato tisti, ki moli v Besedi, moli tudi v resnični živi svobodi. In zato je nadaljna formulacija te molitve povsem nepotrebna, saj je kot v knjigi, tudi v živi besedi.
55 Da pa bo A. H.-W. to razumel, mu bom to tudi povedalv tej obliki ! In tako torej napiši:
56 „Naša svoboda, Ti ki prebivaš v svoji večni svobodi! Bodi nam ljudem preproznaven kot tak v vsej naši ponižnosti!
57 Pridi k nam in v nas živo in večno zasveti! Popolnoma nas osvobodi, kakor si Ti v sebi večno osvobojen!
58 Bodi nam živi vsakdanji kruh kot resnična nasičenost duha za popolno večno življenje v Tebi!
59 Osvobodi nas iz naše sužnosti, ki je naš greh, torej, kakor si sami živo prizadevamo za Tvojo besedo in kakor mi, bratje, po Tvoji milost drug drugega osvobajamo.
60 Naj nikoli ne pademo v ujetništvo laži, noči in vsakršne prevare, ampak nas vse osvobodi vsega zla po svoji živi, sveti besedi! Amen.“glej iz besedila: Resnica vas bo resnično osvobodila“ (Jn 8,32). Ta molitev namreč to pravi v resnični „svobodi“.
61 To lahko vzamemo iz celotne polnosti Božje besede, še posebej iz besedila: Resnica vas bo resnično osvobodila“ (Jn 8,32). Ta molitev namreč to pravi v resnični „svobodi“.

7 Gospodova molitev, povezana z „resnico“
21. februar 1843

62 Ker je »resnica« sama po sebi najbolj pristna svoboda in zato tudi vse popolnoma osvobaja, je ta molitev v »resnici« tudi popolnoma tisto, kar je v »svobodi«. Kajti kdor moli v popolni resnici, moli tudi v popolni svobodi. In kdor moli v resnični svobodi duha, moli tudi v popolni resnici in lahko zato reče:
63 Naša večna resnica, ki jo v sebi svobodno živiš za vedno! Bodi nam, ljudem na Zemlji, priznana kot taka v vsej ljubezni in ponižnosti!
64 Pridi k nam in v nas večno sveti! Naredi nas zares svobodne, to je takšne, kot si Ti sam v sebi!
65 Bodi nam vsem kot živ vsakdanji kruh za resnično nasititev duha za večno, popolnoma svobodno življenje v tebi samem!
66 Osvobodi nas našega suženjstva, ki je noč in smrt našega greha, ko si živo prizadevamo za Tvoje besede in ko kot bratje drug drugega osvobajamo po Tvoji milosti v nas!
67 O, naj nikoli ne vstopimo v brutalno ujetništvo noči, laži in vsake prevare, ampak nas vse naredi resnično svobodne po svoji živi, sveti Besedi, za vse večne čase! Amen.“
68 Kdor torej moli to molitev, jo moli v duhu in resnici - se pravi, če jo hkrati moli iz žive ljubezni in v njej - sicer pa je to le prazno govorjenje z ustnicami, ki pred Menoj nima niti najmanjše vrednosti. Vse to je treba tudi dobro razumeti! Amen.

Jakob Lorber
Nebeški darovi