Kdo je Božji služabnik? PDF tukaj >>>
Krščansko teozofski spis 53
Po nareku prejel Frenz Schumi (Franc Šumi)
V izvirnem jeziku izdala Založba Franca Šumija v Zürichu 1905
Prevedel Renato Grobelnik
Uredil Janko Žagar
www.novorazodetje.si

Učenja o resničnih Božjih služabnikih skozi citate iz Novega testamenta, o resničnem apostolu, o Božjem prebivanju v srcu, o ponovnem rojstvu, o pečatu pravičnosti, o resničnem maziljenju.
Kazalo
1. Poglavje - Kdo je Božji služabnik?
2. Poglavje - Kdo je Božji apostol?
3. Poglavje - Pečat apostolske službe
4. Poglavje - Kaj je Božje prebivališče v človeku?
5. Poglavje - Poklicanost in izvolitev za Božjega služabnika
6. Poglavje - Kdor je rojen iz Boga, ne greši
7. Poglavje - Maziljenje Božjih služabnikov
8. Poglavje - Ugovor proti nepopolnemu evangeliju
9. Poglavje - Moje besede so duh in življenje
10. Poglavje - Pečat pravičnosti
11. Poglavje - Rojstvo iz vode in duha
12. Poglavje - Prvi darovi novega rojstva
13. Poglavje - Bog sam poučuje
14. Poglavje - Pravi Božji služabniki
OČETOVA BESEDA
1. POGLAVJE
Kdo je Božji služabnik?
1 Božji služabnik je tisti, ki živi po Božjih zapovedih, ki ima od Boga notranjo preroško besedo, da je vedno v stiku z Menoj, Jezusom Kristusom, in tako ima znamenje preroka skozi preroško besedo, kakor so ga imeli preroki in apostoli, ki so bili pravzaprav Moji pravi služabniki.
2. POGLAVJE
Kdo je Božji apostol?
1 Božji apostol je tisti, ki ga je Bog sam poklical, poučil in izbral za Božjega učitelja.
3. POGLAVJE
Pečat apostolskega službovanja
1 Pavel je v prvem Pismu Korinčanom 9,2 napisal: »Čeprav drugim ne veljam za apostola, vam pa sem, saj ste vi pečat apostolskega službovanja v Gospodu«.
2 Pečat, ki je tu mišljen, so verniki, ki jih je poučil apostol, ki ga je Bog poklical in poučil ter ga sam izbral za to službo, kot služabnik in oznanjevalec Božjega učenja, ki ga črpa neposredno iz Mene, Kristusa. Vendar morajo Kristusovi verniki, ki so pečat ali potrditev resnice pravega apostolskega službovanja, Božji nauk dejansko dokazati tudi z živo ljubeznijo do Boga in bližnjega.
3 Bog je čista ljubezen (1Jn 4,8 in 16), On daje, da Njegovo sonce vzhaja nad dobrimi in slabimi in da plodoviti dež enakomerno pada na pobožne in nevernike (Mt 5,45). Torej morajo Kristusovi verniki, ki želijo biti pečat pravega krščanstva, postati sveti, to pomeni, da se morajo duhovno očistiti vseh grehov, da bodo podobni popolnosti, kakor je popoln njihov Oče v nebesih (2.Pt 1,19; Pavel Galačanom 1,11-12). Postati morajo sveto Božje duhovništvo, tako da Bogu, svojemu Očetu, darujejo duhovne žrtve (1Pt 2,5) ljubezni in resnice do Boga in bližnjega, z delovanjem v ljubezni do bližnjega (Lk 10,33), in sicer na način, kot to počne njihov Oče v nebesih do prijateljev in sovražnikov (Mt 5,45; 3Mz 11,44; 20,7; Raz 15,4). Torej morajo iz njihovih ledij, to je iz njihovih srčnih čustev ljubezni, teči tokovi žive vode, ki pomenijo dejavna dela v ljubezni do bližnjega. To je potem sveti pečat Božje ljubezni, ki jo sicer imenujemo Bog Oče. Kajti zaznamovanje Božjih služabnikov (Raz 7,3) ne pomeni nič drugega kot to, da se ljudi navduši za tiste svetle višave svete ljubezni, da se oblikujejo po podobi Boga, svojega Očeta.
4. POGLAVJE
Kaj je Božje prebivališče v človeku?
1 Pri zadnji večerji sem rekel: (Jn 14,21 in 23) »Kdor ima Moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta Me ljubi; kdor pa Me ljubi, ga bo ljubil moj Oče, in Jaz ga bom ljubil ter se mu razodel. (Ker) kdor me ljubi, bo spoštoval Mojo Besedo; in Moj Oče ga bo ljubil, in prišla bova k njemu ter si pri njem naredila prebivališče«.
2 To Božje prebivališče v človeku je popoln prehod človeka v ljubezen, s tem ko izpolnjuje največjo zapoved v Zakonu in tako prejme milosti duhovnega ognjenega krsta ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, glede na merilo svoje ljubezni in potrebe.
3 Vsak od Mene poklican, poučen in izbran Božji služabnik, mora imeti dela teh milosti in darove; sicer ni od Mene izbran Božji služabnik, temveč od ljudi postavljen delavec v smislu človeških postav in ne Božjega nauka, poklicanosti in izvolitve za Božjega služabnika.
5. POGLAVJE
Poklicanost in izvolitev za Božjega služabnika
1 Ko Jaz izberem otroka Svoje ljubezni za Svojega služabnika, se to zgodi prek seznanjanja z Mojim pravim učenjem, kajti, ko se v njem prebudi ljubezen, da Mi služi, se mu podeli milost notranje besede, da ga poučujem in vodim skozi Sebe; s tem se njegov krog znanja in delovanja vedno bolj razvija, dokler ni končno zrel, da javno nastopi in poučuje ljudstvo.
6. POGLAVJE
Kdor je rojen iz Boga, ne greši
1 Vsak človek greši vsak dan večkrat in pogosto, ne da bi se tega zavedal. Da ne bi grešil, mora človek strogo izpolnjevati vse Moje zapovedi in nauke o kreposti. Kdor to dejansko stori in živi ter ravna po Mojem čistem teozofskem nauku, se postopoma popolnoma očisti greha, tako da, - če je ljubezen vedno dejavna, - sčasoma po dolgih letih prizadevanja končno prejme milost, da se ponovno rodi, tj. da postane deležen Božjih milosti in darov, s čimer se rodi iz Mene in potem hodi po svetu brez greha, ker prav zaradi ljubezni do Mene beži od greha in hrepeni le po delovanju ljubezenskih del. Vendar pa ni »biti prerojen iz Boga« ne da bi imel notranjo preroško besedo in bil deležen določenih milosti.
7. POGLAVJE
Maziljenje Božjih služabnikov
1 V prvem Janezovem pismu 2,20 in 27 piše posvečenim: »Imate maziljenje od Tistega, ki je svet, in to veste«. »In maziljenje, ki ga imate od Njega, ostane pri vas, zato ne potrebujete, da vas kdo uči, ampak kakor vas maziljenje uči vsega, tako je resnično in ni laž; in kakor vas je naučilo, tako tudi ostajajte pri tem«.
2 Tukaj Janez govori o maziljenju posvečencev (sanctificandi). Vsak Božji služabnik mora imeti to maziljenje, ki mu vsako teološko izobraževanje naredi za nepotrebnego, pravzaprav ga mora narediti nepotrebnega, kajti skozi maziljenje prejme Božansko učenje od Mene, Jezusa Samega, torej duhovno razloženo in resnično, v duhovniških semeniščih pa v mrtvih črkah in človeških predpisih, saj so vse razlage Svetega pisma mrtve človeške določbe, če ne izhajajo iz Mojega Božanskega besedila, ampak iz mrtvih črk, ki jih ustvarjajo ljudje.
3 Maziljenje je torej ponovno rojstvo iz vode in Svetega Duha, skozi katero duhovno krščenemu pride razumevanje Svetega pisma od Mene, Jezusa, skozi notranjo preroško besedo. Tisti, ki ga mazilim Jaz, Jezus, prejme tudi duhovne milosti in darove, ki jih potrebuje.
8. POGLAVJE
Ugovor proti nepopolnemu evangeliju
1 Na to nasprotovanje tistih, ki so mrtvi za črko Svetega pisma, se Jaz, Jezus, želim odzvati tako, da vse, kar Jaz tukaj osvetljujem iz Svetega pisma, pri njih ni mogoče najti; niso niti poklicani, niti poučeni, niti izbrani s strani Mene, kakor so bili nekoč preroki in Moji učenci, da bi prenašali in razlagali Mojo sveto Besedo. Zato ne sodijo v Mojo čredo Božjih otrok, če hočejo Meni, svojemu Bogu in Sodniku, z nogami stopiti na Mojo sveto Besedo.
2 Ceniti bi morali Janeza 20,30 in 21,25 ter Meni, svojemu presvetemu in nedosegljivemu Bogu, ne smejo postavljati pravil iz svojega pekla grehov, ampak se morajo ponižati in spoznati, da Bog lahko iz Sebe dela, govori in razlaga, kar hoče! - Navedeni odlomki vas namreč učijo, da je Nova zaveza zelo pomanjkljiva knjiga, saj bi bilo po besedah Janeza treba napisati še več knjig, da bi zapisali vse, kar sem nekoč govoril in storil. In da ni drugega Boga razen Jezusa Kristusa, uči tudi krščansko-teozofska knjiga: »Kristus in Sveto pismo«.
9. POGLAVJE
Moje Besede so duh in življenje (Jn 6,63)
1 S temi Besedami sem Jaz potrdil Svoje učenje in na te Besede se opirajo vsi, ki berejo Sveto pismo. Vendar je Moje učenje duh in življenje šele takrat, ko se ga duhovno razume ter se po njem duhovno živi in ravna; sicer je mrtvo in nima življenja v sebi, ker se ga ne razume duhovno.
2 Kako pa naj človek Moj nauk dojame duhovno, če nima notranje duhovne Besede iz Mojega Duha? Kako je mogoče trditi, da je Moja beseda duh in življenje, če se z Menoj, Duhom, ki je življenje vesolja, ne pogovarjaš, ampak se ukvarjaš s smrtno črko in kuješ napačne, ker mrtve, človeške predpise, ki so sestavljeni iz mrtvih črk !?
3 Iz tega vidite, da iz Mojih naukov nimate niti Duha niti življenja, ampak lastne mrtve doktrine, ki vas ne vodijo k Meni, ampak v pekel.
4 Zato se pustite poučiti od Mene in ne odrekajte Meni, svojemu Bogu in Sodniku, razumevanja razlage Svetega pisma, kot ste to počeli doslej, sicer boste še globlje zašli v temo.
10. POGLAVJE
Pečat pravičnosti
1 Rimljanom 4,11. Pavel pravi: »Pečat pravičnosti vere je Abraham prejel pred obrezovanjem, da bi postal oče tudi tistim, ki so neobrezani, a imajo pravo vero, ki se jim zaradi izpolnjevanja Božjih zapovedi šteje za pravičnost«.
2 To pomeni: Pečat pravičnosti je pečat brezgrešnosti, kajti le brezgrešni so pravični pred Bogom, brezgrešnosti pa človek ne doseže brez duhovnega ponovnega rojstva (1Jn 3,9). Ponovno rojstvo pa je iz vode in Duha.
11. POGLAVJE
Rojstvo iz vode in Duha
1 Jaz, Jezus, sem rekel Nikodemu: (Jn 3,3-7) »Resnično, resnično, Jaz ti povem: Če se kdo …«, »…iz vode« in »…Svetega Duha ponovno ne rodi, ne more vstopiti v Božje kraljestvo«.
2 Zdaj se zastavlja vprašanje, kaj je voda in kaj je Sveti Duh, skozi katere se človek ponovno rodi?
3 Pomen tega, kaj tu pomeni voda, najdete v prvem Janezovem pismu 5,7-8, kjer piše: »Trije so, ki pričajo: kri, voda in Duh«, tako pravi luteranska Biblija, rimskokatoliška Biblija pa na tem mestu navaja: Trije so priče v nebesih: Oče, Beseda in Sveti Duh. Torej je voda Božja beseda, ki je utelešeni Bog Kristus (po Janezu 1,1 in 1,14).
4 Zato se mora vsak najprej po Božjem nauku, s strogo izpolnjevanjem le tega, dvigniti tako visoko, da se ponovno rodi tudi po Svetem Duhu. Apostoli so bili na binkošti ponovno rojeni po Svetem Duhu, in zdaj natančno veste, kaj to pomeni. Ni pa le 10, ampak 24 milosti in darov, ki so vsi navedeni v Novi zavezi in v knjigi: »Sveta Trojica«.
12. POGLAVJE
Prvi darovi ponovnega rojstva
1 Evangelist Marko v 16,17-18 piše: »Tiste, ki verujejo, pa bodo spremljali naslednji znaki. Med drugim: v Mojem imenu bodo izganjali demone, polagali roke na bolnike in ti bodo ozdraveli ( po Vulgati, se pozdravili).
2 Jakob 5,15-16 pravi glede ozdravljanja bolnikov naslednje: »Molitev vere bo pomagala bolniku in Gospod ga bo dvignil. Priznajte drug drugemu svoje pregrehe in molite drug za drugega, da boste ozdravljeni, kajti goreča molitev pravičnega ima veliko moč«.
3 Zdaj se pojavi odločilno vprašanje: »(Zakaj) Ali različni duhovniki krščanskih cerkva in sekt nimajo vere, saj ne ozdravljajo bolnikov?
(Jaz, Šumi, sem najprej opravil čudežna ozdravljenja, to pomeni ozdravljenja v Grazu, ki je od mojega doma oddaljen ¼ - ¾ ure, z molitvijo s pomočjo Očeta Jezusa. Prav tako sem iz dveh žensk izgnal hudiča, še preden sem imel notranjo preroško besedo, kasneje pa iz moškega, ki je nenadoma ponorel, zaradi tega, ker duhovi niso mogli prenesti diktatov Očeta, ki sem jih prebral).
4 Današnji duhovniki zavračajo apostolsko nalogo, da bi živeli v revščini in pridigali brezplačno, kot sem zahteval Jaz, Jezus; brezplačno se ne pokopljejo niti mrtvi, če že smrdijo - razen pod prisilo, da bi izgubili službo. O molitvi in polaganju rok ni niti besede. Verjetno primanjkuje vere - s tem tudi ljubezni in usmiljenja - in s tem pravičnosti pred Bogom, zato molitev ne uspe, da bi jo Bog uslišal. Resda pravijo, da so nasledniki apostolov, toda življenje apostolov, apostolska moč vere, apostolska moč molitve, ozdravljanja bolnikov, izganjanja demonov iz epileptikov, histeričnih in norih, jim je popolnoma tuje, ker niso bili kot apostoli poklicani, poučeni in izbrani od Boga, ampak so bili v svojo službo postavljeni prek posvetnih šol in grešnih ljudi.5 V peti Božji zapovedi piše: »Ne ubijaj!« ali »…ne mori!«
6 Sedaj duhovniki pod poveljstvom vojaškega škofa blagoslavljajo zastave in orožje množičnih morilcev v vojni ter molijo za glavo množičnih morilcev Božjih otrok. Jaz, vaš Bog in Kralj Jezus Jehova Sabaot, vas vprašam: »Ali so to Moji služabniki, ki namesto da bi zavzeli stališče proti množičnim morilcem, blagoslavljajo zastave in orožje za umor in molijo za zmago nad trupli množičnih umorov Mojih otrok?«
13. POGLAVJE
Boga sam poučuje
1 Janez 6,45 pravi: »V prerokih je zapisano: ‚Vsi bodo poučeni od Boga.‘« (1*). Kdor to sliši in se da poučiti, pride k Meni. Če je nekdo poučen od Mene, potem duhovno razume Sveto pismo in vse, kar Mi predstavi, in se prej pogovori z Menoj. Tako deluje tisti, ki ga je poučil Bog.
2 Zgoraj navedene besede evangelista so odločilne za resnico: Preroki so bili Božji služabniki in učitelji ljudstva. Enako je veljalo za Moje apostole in učence, prav tako so se z Bogom pogovarjali mnogi pobožni kristjani, zlasti nadzorniki skupnosti v prvih treh stoletjih. Tukaj sem izrecno rekel: Kdor to sliši od Očeta in je poučen, pride k Meni.
3 Zdaj se pojavi vprašanje: »Kako je mogoče slišati in se učiti od Boga Očeta, saj On ne govori z grešniki?! In kaj rečejo duhovniki, če nekdo reče, da Bog z njim govori skozi notranjo preroško besedo?« Nato v javnih pismih napišejo: »To je prevara, goljufija, krivoverstvo, lažno preroštvo in norost ali blaznost, saj Bog ne komunicira z navadnimi ljudmi.« S tem pojasnijo, da Bog z njimi ne komunicira, ker so takšni grešniki, s katerimi Bog ne more komunicirati.
4 Njihova temačnost v poznavanju Svetega pisma pa je predvsem v tem, da se, ne da bi stvar temeljito raziskal in preverili ali pa se morda vendarle ne skriva resnica za tem, razburijo se, prevzame jih bes arogance in domišljavosti ter ne pomislijo, kaj izgovarjajo iz svoje neumnosti, kajti Božja Beseda in Bog sta eno in isto (Jn 1,13-14), ter imenujejo Mene, Boga, za prevaranta, goljufa, krivoverca, lažnega preroka in norca!
5 In to z izgovorom: Če Bog ne obiskuje nas, potem ne obiskuje niti navadnih ljudi, in ne pomislijo, da Bog obiskuje le ponižne in tiste, ki strogo izpolnjujejo Njegove zapovedi, ne pa grobih grešnikov kot duhov arogance.
6 V blagrih iz pridige na gori piše: (Mt 5,3) »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Toda med duhovno ubogimi niso mišljeni idioti ali kreteni, ampak ponižni. Nikjer pa ne piše: Blagor ponosnim in tistim, ki se kot Božji služabniki imajo pri Bogu za več od navadnih ljudi! (Rimski katekizem, II del Pog. VII, vprašanje 2)
7 Vsi, ki jih je Bog poklical in izbral za učitelje Božje Besede v Stari in Novi zavezi, so bili poučeni od Boga samega. Nikjer v Svetem pismu pa ni zapisano, da morajo Božji služabniki študirati na visokih šolah in v posvetnih semeniščih kot v teoloških šolah, namesto, da bi šli kot sem rekel Jaz Jezus, k Bogu učit, da bi jih poučeval sam Oče!
14. POGLAVJE
Pravi Božji služabniki
1 Nekateri pa bodo Mojim služabnikom rekli: »Dokažite nam, da ste resnično Božji služabniki, ki jih je Bog poklical, poučil in izbral!«
2 Takšnim odgovarjam Jaz, Jezus Sam, kakor sem nekoč rekel farizejem: (Mt 12,38-39) »Tisti zlobni in prešuštni«, to pomeni: Rod, ki živi in ravna v nasprotju z Mojim naukom, hoče najprej znamenja, da bi verjel v Moj pravi evangelij. A njemu, kot takemu, ne bo dano nobeno znamenja, ampak Jaz sem učil svoje učence: (Mt 7,6) »Ne dajajte svetih stvari psom, to pomeni nevernikom, in svojih biserov ne mečite pred svinje, da jih ne bi s svojimi nogami poteptale in se obrnile ter vas (pred javnostjo) raztrgale«.
3 Zato Jaz tudi danes pravim, da sem za grešnike preveč svet in zato nedostopen, in da Jaz zato na vašo zahtevo ne bom delal čudežev, da bi zadovoljil in nasitil vašo radovednost, saj Jaz nisem javni igralec, niti spreobračevalec ljudi, ki to počne s silo čudežev, ker bi to bila vera prisilne sodbe, ki pa je Jaz ne želim, ampak si morate zapomniti, da sem Jaz vaš Bog in Sodnik, pred katerim je treba v spoštovanju upogniti kolena, ne pa ga izzivati! (2*) Amen!
Opombe:
1* Jeremija 31,33-34
2* Božji služabnik nam lahko stori čudež, če ga za njega stori Bog, sicer ne.