Duhovna praksa Sundar Singha
Sadhu je preživel vsaj dve uri na dan v branju Svetega pisma, meditaciji in molitvi. Vstajal je ob 5:00 in končal ob 7:00 ali 8:00 ali 9:00, odvisno od tega, kakšen je bil njegov urnik za ta dan. Pogosto je ves dan ali noč preživel v molitvi. Njegova red je bil, da je v prvem branju hitro prebral eno poglavje Svetega pisma, nato pa se vrnil k ponovnemu branju odlomkov ali verzov, ki so mu bili bolj sugestivni. Pri njih se je zadrževal in o njih meditiral dokler je bilo to zanj plodno. Nato je vstopil v obdobje 'spominjanja' za približno dvajset minut. To je bil čas tišine, v katerem je dovolil, da Gospod na nek način spregovori z njim. Z utišanim lastnim umom in srcem je odprl svoj um in svoje srce, da bi slišal, kaj mu bo Gospod imel povedati, ali pa preprosto užival v druženju s svojim Gospodom. Pogosto se je to obdobje tišine razširilo v globlje stanje, imenovano kontemplacija, v katerem je užival popoln počitek in osvežitev v Božji ljubezni. ...
Mahariši iz Kailaša
Kako je Sundar Singh našel Maharišija. Sadhu Sundar Singh je o svojem srečanju z Maharišijem iz Kailaša povedal naslednje: Bilo je leta 1912, ko sem prišel v zasnežene pokrajine Kailaša, kjer sem iskal rišeje in vidce. V jami na več kot 4000 metrih nadmorske višine sem našel zelo starega puščavnika, ki je bil zaradi svoje poraščenosti bolj podoben živali kot človeku. ...
Resničnost in religija
V tej mali knjigi sem zapisal nekaj idej in ilustracij, ki so rezultat moje meditacije. Nisem ne filozof ne teolog, temveč ponižen Gospodov služabnik, ki z veseljem premišljuje o Božji ljubezni in velikih čudežih Njegovega stvarstva. Nemogoče je opisati vse, kar o resničnosti vem in čutim s svojimi notranjimi čutili v meditaciji in molitvi. Z besedami ni mogoče izraziti vseh globokih resnic, ki jih duša občuti v teh slovesnih trenutkih. Takšne resnice, čeprav so neizrečene, dovzetni um brez težav in zlahka razume. ...
Sedeti pri Mojstrovih nogah
Ko sem vstal od molitve, sem zagledal bleščeče Bitje, odeto v svetlobo in lepoto, ki je stalo pred menoj. Čeprav ni spregovorilo niti besede in so bile moje oči polne solz, ga nisem videl preveč jasno. Iz Njega so prihajali svetlobni žarki življenjske ljubezni s tako močjo, da so vstopili v mojo dušo in jo okopali. Takoj sem vedel, da pred menoj stoji moj dragi Odrešenik. Takoj sem se dvignil s skale, na kateri sem sedel, in mu padel k nogam. V roki je držal ključ mojega srca. S svojim ključem ljubezni je odprl notranjost mojega srca, jo napolnil s svojo navzočnostjo in kamor koli sem pogledal, v notranjost ali iz nje, sem videl samo Njega. Takrat sem spoznal, da je človekovo srce sam prestol in Božja trdnjava in da se nebesa začnejo, ko On vstopi tja, da bi tam ostal. V teh nekaj sekundah je tako napolnil moje srce in spregovoril tako čudovite besede, da tudi če bi napisal veliko knjig, ne bi mogel povedati vsega. Kajti te nebeške stvari je mogoče razložiti le v nebeškem jeziku in zemeljski jeziki zanje ne zadoščajo. ...
Videnja iz onostranstva
V tej knjigi sem skušal pisati o nekaterih videnjih, ki so mi bila podarjena od Boga. Če bi sledil lastnim vzgibom, poročila o videnjih ne bi objavil za časa svojega življenja. Vendar so prijatelji, katerih sodbo visoko cenim, vztrajali, da bi moral nauk teh videnj objaviti kot duhovno pomoč za druge. Skladno z željo teh prijateljev knjigo zdaj izročam javnosti. Pred štirinajstimi leti so se moje oči med molitvijo v Kotgarhu odprle in uzrl sem nebesa. Bil sem prepričan, da sem umrl in je moja duša prišla v veličastvo nebes, ker sem vse videl tako živo. Toda v letih, ki so sledila, so tovrstna videnja vedno znova bogatila moje življenje. ...