O svetosti zakona   
10.  Junij  1847

Rekel jim je: Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil, da odslovite svoje žene, a od začetka ni bilo tako. Povem vam: Kdo odslovi svojo ženo, razen zaradi nečistovanja in se oženi z drugo, prešuštvuje. Učenci so mu rekli: Če je z možem in ženo tako, potem se ni dobro ženiti. On pa jim je rekel: Ne razumejo te besede vsi, ampak tisti, katerim je dano. So namreč tisti, ki se taki rodijo že iz materinega telesa, nekatere so skopili ljudje in so tisti, ki so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj dojame.
(Evangelij po Mateju 19,8-12)

1 V tem odlomku evangelija se v glavnem omenja prešuštvo in vse, kar se lahko šteje za prešuštvo, ko so zakoni zakonske zveze predhodno določeni in dovolj razglašeni; Kajti brez takšne določitve in objave zakona o zakonski zvezi prešuštvo seveda ne velja več za goli greh.  
2 Kdor je iz takšnih ali drugačnih razlogov popolnoma nezmožen za zakon, kar je omenjeno v 12. vrstici 19. poglavja Mateja, ne more prešuštvovati, ker je popolnoma nesposoben razmnoževanja. Kdor pa je sposoben razmnoževanja, pa naj bo samski ali poročen, lahko postane prešuštnik, če spi s poročeno žensko, ne glede na to, ali živi z moškim ali je ločena od njega z ločitvenim listom.
3 Enako velja za samsko ali poročeno žensko, če ima razmerje s poročenim moškim, ki že ima ženo, razen, če je žena očitno neplodna. V tem primeru lahko moški tudi spi z eno ali več dekleti s soglasjem zakonite žene (1MZ 16,1-2), da bi od njih zaplodil otroke. Toda brez soglasja zakonite žene prešuštvuje, tako kot vsaka prešuštnica, ki se moškemu izroči, proti volji zakonite žene.
4 Ženska pa vedno prešuštvuje, če ima razmerje z drugim, razen, če se je izkazalo, da ima moški slabosti, omenjene v evangeliju in ženska pred poroko zanje ni vedela, ali, če se je moški, ko je bil že poročen, brez ženine vednosti dal skopiti ali odtujiti. Če pa je to moškemu nekdo storil na silo iz kakršnegakoli slabega razloga, potem bi ženska postala prešuštnica, če bi pustila nekomu spati z njo brez vednosti, volje in želje nesrečnega moškega. Če pa moški to dovoli in zahteva, potem ženska ne prešuštvuje, če spi z samskim moškim ali z čistim vdovcem. Če pa se spi z poročenim moškim, potem tudi prešuštvuje s tistim, s katerim je spala.
5 Če pa ženska spi z nekom samo zaradi poželenja, ne stori samo prešuštva, ampak tudi greh nečistovanja in popolne razuzdanosti, kar ji prinese trojno kazen, po Mojzesu pa jo je treba kaznovati z ognjem.
6 Če pa samski moški spi z samsko žensko in se oba izogibata spočetju, potem oba storita kaznivo dejanje detomora in morata biti ustrezno kaznovana. Če pa se jima rodi otrok, potem neporočeni moški prejme tri četrtine skrbi za otroka, skupaj z obveznostjo, da se z dekletom čim prej poroči ali vsaj poskrbi, da dobi dekle namesto njega pravega moža. Ne sme pa se poročiti, dokler se dekle ne poroči; če pa dekle zapusti in se poroči z drugo, bo nekoč kaznovan kot prešuštnik v peklu! 
7 Če pa samski moški ali vdovec pod prisego dekletu obljubi ljubezen in dekle to sprejme, on pa se kljub temu poroči z drugo, stori prešuštvo, razen če ga je dekle zapustilo; v tem primeru pa je ona kriva prešuštva, ker mu je izpovedala svojo ljubezen. 
8 Tisti pa, ki živijo v tako imenovanem svobodnem celibatu in niso skopljeni, pa vseeno spijo z ženskami in dekleti, so vedno najhujši prešuštniki, saj vedno prelomijo svojo svobodno zaobljubo. Vsaka kršitev zaobljube je namreč prešuštvo, razen če gre za prisilno zaobljubo ali zaobljubo, dano v opojnosti, ki je nihče ni dolžan izpolniti, razen če se je pozneje izpovedal ali če to zahtevajo posvetni zakoni zaradi skupnega dobrega.
9 Če pa kateri od skopljenih postanejo pohujšljivi, bodo kaznovani s palicami, saj nimajo več nobene moči spočetja.
10 "Toda,"  bo nekdo rekel, "zdravi razum ne vidi nobenega utemeljenega razloga, zakaj bi bilo človeštvo v tej točki tako omejeno v nasprotju z vsemi zahtevami narave! Za uriniranje in iztrebljanje blata ni nobenega zakona in tudi to sta grdi dejavnosti, ki ju zahteva narava! Samo za to dejanje obstajajo pravila in zakoni, ki jih zahteva ista narava, zaradi katerih lahko postaneš norec!"
11 Na to pa pravim: Prav od tega je odvisno, na kar evangelij opozarja z besedami: Kdor lahko dojame, naj dojame!
12 Ali ni človek krona vsega stvarstva? Če pa je nedvomno tak, ali je lahko njegovo spočetje brezbrižno dejanje?
13 Razmnoževanje živali je usmerjeno in ga zato ni mogoče izvajati drugače kot v strogem vrstnem redu. Spočetje človeka pa je svobodno; z njim naj bi se v zarodek položilo prvo svobodno seme, iz katerega naj bi izšel svoboden človek. Toda kako naj bi dosegli ta sveti namen, če je prav pri tem prvem in najpomembnejše dejanje, ki je najbolj sveto od vseh, dovoljeno, da je predmet najbolj gole razvade? Z uriniranjem in pri iztrebljanju blata ne nastane nič; pri dejanju spočetja pa vendar nastaja krona vsega stvarstva!
14 To je čudež vseh čudežev, ki govori o svobodnem človeku, ki je poklican, da večno živi kot Bog z Bogom in izvršuje Božja dela!
15 Takšno dejanje, tako veliko dejanje, naj se ne bi izvajalo po nobenem pravilu, po nobenem vrstnem redu?! O, kratkoviden človeški um, ki se imaš za zdravega, a si poln čirov in razjed.
16 Zakon je prav prvi red, v katerem mora biti človeštvo spočeto, da bi kdaj postalo zmožno vstopiti v višji red! Zakon je svobodna zveza dveh src, dveh duš, dveh duhov, iz katere bo nekoč izšla velika zveza v Meni in z Menoj samim kot končni namen vsega obstoja.
17 Toda kako in kdaj naj bi to dosegli, če prvo seme ni posajeno v dobro urejeni in pravilni zakonski zvezi, ter z urejenim spočetjem, ki ga ta zahteva?!
18 Zato naj to razumejo tisti, ki to lahko razumejo! Z nečistovanjem, razuzdanostjo in telesnim nečistovanjem, se pravi s prešuštvovanjem vseh vrst, ni mogoče roditi sadov za Boga! Zato je takšen greh nad grehi! Kajti jaz, Gospod Bog, sem najvišji in najpopolnejši red in zato ne morem dopustiti, da bi se človek kot krona vsega Mojega stvarstva rojeval kot žabe v smrdljivih lužah!
19 Razumite to, kdor to lahko dojame! Amen.

Jakob Lorber
Nebeški darovi