In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

V časih velike duhovne stiske so ljudje nagnjeni k prepričanju, da lahko po lastni volji končajo svoje življenje in s tem tudi svoj obstoj, ker verjamejo, da obstajajo le za omejen čas in se zato počutijo upravičeni in usposobljeni, da ga skrajšajo. ...

Čemur se odpovedo je zgolj zunanja oblika, ne pa življenje samo, ki ga morajo še naprej živeti.... Kajti življenja ne morejo uničiti, ne na Zemlji ne v onostranstvu.... v pravem pomenu besede, nesmrtnost, torej traja večno. Ni ga mogoče končati, ker je Stvarnik bitje ustvaril iz Sebe in vse, kar je božanskega izvora, ne more propasti. ...

Najtežja žalost, darovana Gospodu, se bo človeku zdela bolj znosna, toda tisti, ki se v svoji stiski ne spominja Gospoda, ne more biti potolažen in daje zlim silam okoli sebe moč nad seboj.  ...

Nasilna prekinitev življenja je duhovno velik korak nazaj, saj je bitje nenadoma brez moči, da bi se izboljšalo (napredovalo) in je odvisno od usmiljenja svetlobnih bitij oziroma ljudi, se pravi, če mu ne pomagajo bo za vedno ostalo na isti ravni nepopolnosti. Duša v onostranstvu mora to najprej spoznati, kar bo sprožilo nepopisno stanje kesanja. ...

Bog pošilja trpljenje in bolečino na zemljo samo zato, da bi človeštvo premagalo željo po fizičnih stvareh, več razmišljalo o duši in jo poskušalo oblikovati do popolnosti. ...

Če bo upošteval, da z vsako hrano zaužije tudi duhovne snovi, bo razumel, da telesna prehrana vpliva na človekovo dušo v skladu z naravo živali in da je zato treba dati prednost nežni živali, človek ima torej možnost izbire. Če pa se človek želi vzdržati uživanja mesa, bo tudi v rastlinskem kraljestvu našel dovolj nadomestkov, vendar mora vedno svobodno izbirati svojo telesno hrano, saj bom Jaz blagoslovil vsako njegovo hrano, če me bo prosil za blagoslov. ...