7319 Velika noč....
28. Marec 1959: knjiga 77 Bertha Dudde
In četudi se zavedate Mojega odrešilnega dela, dela usmiljenja, ki sem ga opravil za vas.... ga niste sposobni dojeti v vsej njegovi globini in pomembnosti, kajti vaša nepopolnost še vedno zatemnjuje vaš duh in dopušča, da zasijejo le posamezni žarki svetlobe, tako da lahko zamenjate temo s šibko svetlobo, ko se vživite v to največje delo usmiljenja.... Če boste v globini svojega srca razmišljali o posameznih fazah Mojega križevega pota ter Mojega trpljenja in smrti na križu, ter Me na tej poti spremljali z globoko ljubeznijo svojega srca.... Takrat boste vsaj za trenutek lahko slutili nekaj o Moji neizmerni ljubezni do vas, ki Me je pripeljala do tega žrtvovanja, in boste tako rekoč v njem sodelovali, če se vaša duša vanj vživi in poskuša razumeti tisto, kar vam kot zgolj ljudem ni razumljivo. Svojo kri sem prelil za vas....
Te besede se izgovarjajo, a njihove globine se resnično ne razumejo.... S svojo krvjo, s svojim življenjem, sem odkupil nazaj vaše življenje, ki ste ga izgubili zaradi Mojega nasprotnika, in resnično sem plačal najvišjo ceno, ki jo je človek sposoben plačati, kajti ljubezen mi je dala moč, ki Me je do ure smrti napolnila v takšni meri, da sem potrpežljivo prenašal vse bolečine in prevzel nase najbolj grenko trpljenje, da bi vam, ljudem, vrnil življenje, ki ste ga izgubili. Umrl sem za vas.... Kajti to smrt ste si zaslužili sami s svojim nekdanjim grehom odvrnitve od Boga.... to pomeni, da ste stali sredi smrti, manjkalo vam je življenje, za katerega ste bili ustvarjeni.... Zato vam je manjkala tudi blaženost, saj je samo »življenje« blaženost. In to blaženost sem vam hotel vrniti, zato sem vam moral življenje odkupiti z največjimi žrtvami, katerih je bil sposoben le človek, poln ljubezni. Toda tudi Zame je bila ta žrtev neizmerno težka, kajti Moje človeško telo ni bilo drugačno od telesa vsakega drugega človeka, toda breme križa je bilo tako težko, da sem ga lahko nosil le zbrano, z vso močjo in vso ljubeznijo, in sem ga za vas tudi nosil, Moji padli bratje....
Toda tega bremena ni mogoče opisati z besedami, prav tako pa človeški razum ne more dojeti velikosti te žrtve; le srce, polno ljubezni, se lahko vživi v to, in to srce bo prav tako sočustvovalo in šlo z Menoj po križevem potu, ter Me neizmerno osrečilo, ker je takšno srce odkupljena žrtev Mojega nasprotnika in Mi zdaj pripada za večno in ker je Zame resnično neizmerna radost vedeti, da žrtev na križu za takšne duše ni bila zaman prestana, ki Me ljubijo in si prizadevajo, da bi Mi sledili.... Tudi tem bo sijala majhna luč, izstopili so iz duhovne teme in že so prečkali prvo stopnjo spoznanja, čeprav se jim bo, Moje odrešilno delo v vsem svojem pomenu, razkrilo šele v duhovnem kraljestvu, vendar že vnaprej mečem svoje svetlobne žarke, in blagor tistemu, ki se že lahko giblje v teh žarkih, dokler še biva na Zemlji.... Blagor tistemu, ki torej pripada odrešenim in je postal Moj otrok skozi Mojo smrt na križu.... Amen.