7449 VPLIV NAUKOV V POSMRTNEM ŽIVLJENJU....
7. November 1959: knjiga 78 Bertha Dudde
Ni lahko odpraviti zmoto, ker je v naravi stvari, da ljudje zmoto veliko lažje sprejmejo in se ji ne upirajo, kot se upirajo čisti resnici.
To je mogoče pojasniti s pomanjkljivostjo v naravi človeka samega, ki je še vedno preveč pod vplivom nasprotnika (Satana), ki bo vedno negativno vplival na človeka in bo pri njem naletel na odziv. Kljub temu je potreba, da se poskusiti odpraviti zmoto, kar lahko stori le človek, ki stoji v čisti resnici in zato zna razlikovati med resnico in zmoto. Ne bo le zavrnil napačnega učenja, ampak bo tudi sposoben razložiti, zakaj je potrebno takšne nauk zavrniti, in samo ta utemeljitev lahko omogoči odmik od lažnega nauka, sicer bodo ljudje ostali trdno prepričani, da je ta nauk resnica. To velja zlasti za ljudi, ki brez pomislekov sprejemajo stare tradicije, ne da bi razmišljali o njihovem izvoru; velja za ljudi, ki se niti ne vprašajo, ali jim je bila ponujena resnica, ampak brez pomisleka sprejemajo vse, kar jim je predstavljeno kot resnica (1Tes 5,21). To velja za vse tiste, ki jih »resnica« ne zanima, ki jim je vseeno, v kateri smeri (miselni šoli) se giblje njihovo mišljenje, in ki sploh ne razmišljajo in zato tudi nimajo želje po resnici. Toda tudi njim se bodo oglasili nosilci resnice, tudi oni se bodo prebudili iz svojega spanja in zmotni nauki bodo jasno osvetljeni, da bodo o njih razmislili in zavzeli stališče.
Za dušo, ki je prizadeta z zmoto, vstop v kraljestvo onostranstva pomeni trdo delo čiščenja (glej Robert Blum, Škof Martin), dokler se nekoliko ne osvobodi, saj takšno dušo zmota drži tako trdno, da jo je težko od nje odvrniti. Duša je lahko resnično blagoslovljena le, če živi v resnici, ker je njen blagoslov v dajanju in lahko daje le, če sama nekaj poseduje. Duša mora v kraljestvu onostranstva absolutno doseči resnico, preden lahko sodeluje pri prinašanju sreče drugim dušam, kar je širjenje in posredovanje resnice. Vi ljudje ne veste, kako usodne so posledice zavajajočih naukov v onostranstvu, ker je vaša lastna krivda, če ste zapleteni v zmoto.... ker ne želite čiste resnice niti ne storite ničesar, da bi jo prejeli. Ker vam je vedno na voljo in že najmanjša želja po spoznanju resnice bo izpolnjena, tako da vam bo na kakršenkoli način posredovana. Toda dokler ne boste zbrati te volje, dokler se boste sredi zmot počutili dobro ali boste ravnodušni do tega, kaj sestavlja vaše duhovno bogastvo, boste zavračali tudi resnico, če vam bo posredovana v obliki darov milosti.... Dovolj je vaša iskrena volja, da bi stali v čisti resnici, in ona bo postala vaša.... Takrat bodo vaše misli vedno vodene tako, da boste začeli dvomiti in si postavljati vprašanja, da boste pozorni, takoj ko vam bo posredovano duhovno razsvetljenje, in da boste vedno mislili prave misli, ker si želite resnice....
Zato vsak človeka lahko priti do resnice, ker je potrebno spodbuditi le njegovo lastno iskreno željo, da mu bo nato zagotovo dana resnica, ki jo mora na Zemlji nepreklicno še pridobiti, da bo lahko s svetlim duhom vstopil v onostranstvo, kjer je zanj svetlo in jasno, kjer se torej ni več treba bati teme.... Vendar vsaka zmota pomeni tudi temo.... Če resno razmišljate, da lahko svetloba sije le tam, kjer je resnica, potem boste vneto iskali resnico, da ne bi padli v temo, kar bo nekoč za vaše duše pomenila vsaka napaka. Kajti tema je trpljenje, samo luč je blaženost.... Zato imajo učenci poslednjih dni nalogo, da se borijo proti vsem zmotam, ker bodo duše nekoč rešene te teme. A ljudje morajo imeti voljo in željo po svetlobi, po najsvetlejšem spoznanju, ki jim ga lahko ponudi le resnica.... Ljudje si morajo v globini svojega srca želeti stati v resnici, ker je ta resnica del večne božanskosti in ker zmota pomeni zatemnitev duha, za katero vedno stoji le nasprotnik Boga. Samo resnica je luč.... Zato iščite resnico, medtem ko hodite po Zemlji, kajti veliko težje jo je doseči, ko vas v duhovnem svetu obdaja tema, iz katere se ne morete osvoboditi tako enostavno kot na Zemlji, kjer vam je čista resnica nenehno predstavljena, kjer se resnica nenehno bori proti zmoti in kjer jo lahko vsak človek dobre volje prepozna kot resnico.... Amen.
O tem sem se z angeli kar pogostoma razgovarjal, in vselej so mi zatrjevali, da v nebesih ne morejo razlikovati Božjega v trojnosti, saj vedo in tudi vidijo, da je Božje eno samo in da je kot takšno tudi v Gospodu. Povedali so mi celo, da ljudje, ki prihajajo s tega sveta in ki si kot verniki Cerkve zamišljajo troje božanstev, niso pripuščeni v nebesa, saj njihova misel bega od enega do drugega, tam pa ni dovoljeno misliti tri, reči pa ena. Tako pa je zato, ker v nebesih vsakdo govori skozi misel, saj je govorica nebeščanov govorica misli. Zato tisti, ki so na tem svetu Boga videli kot trojstvo in so si o vsakem od teh treh vidikov ustvarili svojo predstavo, niso pa teh predstav potem zedinili in strnili v Gospodu, ne morejo biti sprejeti.
Zakaj v nebesih si vsi izmenjajo vse misli, in če bi tja zašel kdo, ki bi mislil tri, govoril pa ena, bi ga nemudoma odkrili in zavrnili. Vedeti pa je treba, da vsi tisti, ki niso ločili resnice od dobrega oziroma vere od ljubezni, sprejmejo, potem ko so v onstranstvu poučeni, nebeško resnico o Gospodu, namreč, da je on Bog stvarstva. Drugače je pač z onimi, ki so ločevali vero in življenje, to je, ki niso živeli v skladu z nauki resnične vere.