1036 Živa in mrtva vera...
3. avgust 1939: knjiga 19 Bertha Dudde
Imeti morate živo vero in ne biti zadovoljni le z obliko.... To zahteva Oče od svojih otrok in to zahtevo boste morali izpolniti, če želite živeti v blagoslovu te vere. Če vas učijo prave vere in jo sprejmete le povsem navidezno, to pomeni, da s sprejemanjem vere hkrati ne povežete tudi dejanj, potem je ta vera mrtva, saj v vas ne prebudi duha... Je le forma, preračunana za svet, za vas same pa popolnoma nekoristna. Nasprotno, takšna vera lahko povzroči celo napačno prepričanje, da ste popolnoma izpolnili svojo dolžnost in ste zato odvezani vsakršne odgovornosti. A takšna formalna vera je človeštvu prizadejala neizmerno škodo, saj se na tisoče ljudi opremlja s ščitom takšne vere, njihove duše pa so mrtve in od nje nimajo niti najmanjše koristi.
Vera postane živa šele takrat, ko človek zavestno stopi v stik z Bogom; ko zaradi misli na večno Božanstvo začne misliti in delovati drugače, kot je to prvotno veljalo. Živa vera mora določati celotno mišljenje; nekaj ne sme biti priznano le iz previdnosti ali za preizkušnjo, kar bi nato poskušali dokazati, temveč mora biti v človekovem srcu prisotno prepričanje, da Bog je, ne da bi za to lahko predložili dokaz... In to prepričanje mora znova sprožiti voljo, da Božjo voljo postavimo pred svojo lastno. Tisto, kar človek veruje, se nato prenese v dejanje, in to potem ni mrtva vera, saj človeka oživlja... torej ga spodbuja k dejavnosti.
V današnjem času pa je le še zanemarljivo majhen del ljudi sposoben v sebi občutiti moč vere, saj jim je ta beseda več kot le prazen pojem. Čeprav ljudje govorijo o veri, ker so jih tako poučili, se sploh ne zavedajo, kaj vera sama po sebi sploh je. To ni le potrditev nečesa, česar ni mogoče dokazati... Vera je prej potrjevanje vsega, česar ni mogoče zajeti s čutili, ter brezpogojno sprejemanje vseh zahtev, ki nam jih postavlja prav ta vera.
Če človek stori, kar od njega zahteva večno Božanstvo, potem to zahtevo priznava in je s tem postal živ, to pomeni, da je moč iz Boga zdaj oživljajoče deluje na tistega, ki se popolnoma predaja Bogu. In kdor tako stoji v živi veri, ne bo nikoli več človek forme; ne bo izpolnjeval tega, kar se od njega zahteva, iz navade ali zaradi soljudi, temveč edino in le zaradi Njega (Boga), ki je po veri utelešenje vsega; potrjeval bo prav zato, ker veruje, in tako postal široko razgledan v duhu.... Amen.