Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

41 Obuditev mladeniča v Nainu
      Petnajsta nedelja po Binkoštih

Luka 7, 11-17:11
Nato se je napotil v mesto, ki se ime­nuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika mno­žica. Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.

22. april 1872

  Tukaj imate ponovno enega izmed tistih čudežev, ki naj bi ojačali vero ljudi, da nisem samo običajen človek, da nisem zgolj prerok, ampak nekaj večjega, da bi jih naredil vedno bolj voljne, da bi sledili Mojim potem in bi s tem olajšal njihovo vodenje.
  Tudi Eseni so obujali mrtve; vendar kako se je to izvaja­lo, Sem že obrazložil v Janezovem Velikem Evangeliju. Če Sem želel izvesti čudež, je moral biti izveden na drugačen način. Samo na takšen način in z jasnim dokazom, Sem lahko spravil v red te ljudi, ki so bili trdovratno navezani na Mojzesove nauke in ceremonijalne obrede.
  Obuditev mrtvega, kar se je zgodilo z mladeničem iz Na­ina, je bilo za njih nekaj novega in so se upravičeno čudili Moji moči nad življenjem in smrtjo, kakršno še niso videli pri človeškem bitju.
  Tako Sem vzgajal Moje učence in mnoge druge ljudi, vključno s pogani, da so bili razširjevalci Mojega nauka vere in ljubezni. Da so Moje besede resnične in Moje poslanstvo pomembno, vzrok, zakaj Sem prišel na to zemljo, in namen in bistvo Mojega življenja kot človeka na zemlji - Sem jim vse to dokazoval s prilikami, govori in čudeži. Samo peščica Me je razumela, toda seme je bilo zasajeno v srca. Postopo­ma je začelo poganjati in prinašati sadove, čeprav je bila rast pičla. Vedno Sem se prilagajal okoliščinam; ali Sem izvajal mogočne govore ali čudeže, ki naj pripomogli k prepozna­vanju Sina človekovega kot tistega, kar je resnično bil.
  Čudež obujenja mladeniča iz Naina naj bi se, kakorko­li, tolmačil v duhovnem smislu, če naj bi bil uporaben za pridigo. Mora se poiskati daljnosežnost tega dejanja za vse čase, da bi lahko spoznali, da je med leti Mojega poslanstva v vsakem Mojem dejanju skrit pomen, ki je pomemben za vse čase.
  Evangelij opisuje običajen pogreb, kjer jokajoča mati sledi krsti svojega ljubljenega sina. Običajen dogodek, ki ga lahko kdajkoli doživite, ali v vaši lastni družini ali pri vaših pri­jateljih in znancih. V vsakem primeru boste našli truplo in jokajoče ljudi, ki mu sledijo.
  Da bi duhovno raztolmačili ta običajen dogodek, morate tudi duhovno razumeti, kaj se zgodi pred pogrebom.
  Vsaka smrt je prehod iz ene skrajnosti v drugo, iz življenja v smrt, prehod trdnega telesa v osnovne dele, ločitev du­hovnega od materialnega, ali, če želite to celo bolje izraziti, začetek duhovnega in konec materialnega življenja.
  V stvarstvu obstaja očitna materialna smrt in resnična duhovna smrt. Glede na to, se mora pogreb vzeti kot pokop duhovnega v človeku ali pa zapustitev vsega, kar pripada svetu.
  V tem primeru mati žaluje za svojim edinim sinom in sle­di njegovi krsti. Naletel Sem na ta žalostni prizor in mati se Mi je zasmilila. Ustavil Sem nosače krste in obudil sina, da bi lahko tudi v bodoče vzdrževal svojo ljubečo mater.
  Duhovno tolmačenje tega dejanja je sledeče: Sedaj in po­gostokrat starši jokajo nad svojimi otroki, ki so se napačno usmerili. Žalostni bodo, ko bodo videli, kako njihovi otroci - ne glede na skrb in trud svojih staršev - podobno kot ma­terialno truplo, ki ne vsebuje več ničesar duhovnega, sledi­jo le svetu in njegovim užitkom, ter s tem hitijo proti svoji duhovni smrti.
  K mnogim takšnim jokajočim in žalujočim staršem, ki tudi dokaj pozno spoznajo, da so sami odgovorni za pre­zgodnjo duhovno smrt svojih otrok, pristopim in povzdig­nem njihove otroke iz greha in sprijenosti nazaj v duhovno življenje tako, da jim dovoljujem, da okusijo bridke posledi­ce svojega načina življenja. Obudim jih s trpljenjem in bo­leznijo, z uničenjem telesnega zdravja in posvetnih okoliš­čin, ter s tem povrnem otroku, ki se je spremenil v truplo, duhovno življenje tako, da lahko znova prične pridobivati tisto, kar je izgubljeno, ter tako s spokorniško preobrazbo oslobodi vest svojih staršev in očitanje samemu sebi.
  Takšen pogrebni sprevod se dogaja vsak dan tako v ma­terialnem, kakor tudi v duhovnem svetu. Veliko več je v današnjem času na zemlji razkroja kakor duhovnega življe­nja. Skoraj celotno človeštvo je zakopano v materialna po­želenja, kakor da bi negibno ležalo v krsti posvetnih skrbi in užitkov. In peščica tistih, ki še vedno posedujejo nekaj duhovnega življenja, so žalujoči, ki hodijo za krsto, ter k Meni molijo za pomoč in rešitev, ker so zaskrbljeni za mrt­ve, njihove bližnje, vendar jih ne morejo rešiti.
  Ta pogrebni sprevod v majhnem ali v večjem obsegu, kot tudi žalostinke peščice boljših, povzroči, da stopim h krsti in obudim tiste, ki spijo ali navidezno mrtve, da jim prepre­čim, da postanejo izgubljeni za duhovno življenje. Obujam tako posameznike, kakor tudi celotne narode z vsakovrst­nimi dogodki in katastrofami in jim pustim, da občutijo posledice svojega napačnega življenja in popolnega zanika­nja duhovnega.
  Glejte, ta velik pogrebni sprevod se počasi pomika na me­sto, kjer nastopi razkroj materialnega telesa! Duše mnogih ljudi, kot tudi držav mnogih narodov, so pričele razpadati in kaže se splošni proces razkroja, očiščenja in ločitve, ka­kor je primer z vsakim, ko ga je zapustilo življenje in mora, podvržen zakonu narave, ponovno služiti drugim oblikam kot osnova in snov za nadaljnji razvoj.
  Med tem splošnim procesom razkroja celotnega člove­štva, ki - slikovito rečeno - leži brez življenja v krsti posvet­nih užitkov, stopim k njej in z Mojimi sli in pisarji vzbu­dim novo vitalnost, novo življenje, nov duh, da napolni žile človeške duše, klicoč posvetnim ljudem, ki so umrli, kakor Sem nekoč naredil mladeniču v Nainu: "Mladenič, rečem ti, vstani!"
  Današnje človeštvo se lahko zaradi kratkega poskusnega življenja primerja z mladeničem, ki je še vedno precej odda­ljen od izpolnitve svojega poslanstva. Tudi človeštvo mora preiti v zrelo obdobje in nato v starostno obdobje tako, da lahko dozori in začne odlagati svoja stara oblačila deloma razkrojenih posvetnih nazorov in si obleče duhovno ob­lačilo, ki ne bo nikoli razpadlo, temveč bo ostalo uporabno tudi po 'tem kratkem življenju na zemlji v drugem večjem, večnem življenju. Temu človeštvu, ki je na točki razkroja, kličem: "Vstanite, ker niste bili ustvarjeni za to utrudljivo pot materije, temveč za krajšo pot duha! Vstanite in bodi­te pozorni na Moj klic, preden vas bo popoln razpad vseh družbenih vezi podučil o grenki resnici, da kljub temu ob­staja še nek čisto drugačen svet od tega, ki ga imate do sedaj v mislih, ki je sestavljen le iz domnev, prevar in nasilja!"
  Kakor v preteklosti, Sem tako tudi danes ganjen zaradi tega sedanjega stanja razkroja. Smilijo se Mi malo boljši žalovalci, vendar tudi mrtvi, ki bodo - ne poznavajoč Mojo Besedo - neizogibno postali žrtve razpada, duhovnega pro­cesa razkroja, in bodo morali prostovoljno začeti bolečo pot spoznanja v notranjosti. Ko vidim človeštvo kot truplo, se Mi smili, ker Sem, ko Sem ustvaril človeka, vsakomur dal iskro Mojega lastnega bitja. Kasneje, z Mojim prihodom na vašo zemljo, nisem samo ponovno poživil to iskro, temveč - za kar Sem moral plačati s ponižanjem in žrtvijo - Sem vas ljudi izbral med množico drugih bitij, da Me ne spozna­vate samo kot Najvišjega Duha, ampak tudi kot Očeta in da z Menoj in preko Mene pomagate tudi ostalim svetovom proti popolnosti, ter jim s tem prinašate nove blaženosti in nove resnice. Razdajanje tega bo povečalo vašo lastno bla­ženost, in samo kot otroci Moje ljubezni boste občutili, kaj pomeni imeti posebno pravico ali biti privilegiran s strani vsemogočnega Stvarnika in Gospoda celotnega vesolja.
  Torej se Mi ta pogrebni sprevod smili in zato vam, z Moji­mi besedami in darili iz nebes, vedno znova že leta kličem: "Vstanite, zbudite se iz vašega posvetnega spanja! Prebudi­te se v duhovno večno življenje; kajti samo tam je odrešitev vašega lastnega obstoja!" Samo tam je začetek in konec člo­veške rase. Ni vam potrebno, da razpadete kot materialno telo zato, da postanete del drugih oblik, bitij ali stvari. Ne, zavedajoč se svojega izvora, preživite kot nezrele duše stanje otroštva, mladosti in odraslosti, da bi v starosti, zavedajoč se dobrih del in z občutkom povzdignjenja, lahko prešli v svet, ki je daleč od dosega posvetnega razkroja, v tisti svet, kjer je vse duh, ljubezen, svetloba, kjer vse vdihuje toplo in večno življenje, kjer ni žalujočih, temveč samo srečni, ra­dostni duhovi. Te duše naj bodo preko vas in z vami vodene k velikemu cilju, k Mojemu brezmejnemu kraljestvu duha, in Jaz, kakor Oče Mojih otrok, Bom vodil prebujene k več­nemu svetlobnemu izviru življenja. Šele takrat Me bodo v celoti dojeli kot Očeta.
  Bistvo vseh Mojih besed je to vstajenje iz materije, iz po­svetne krste, kakor Sem nekoč želel obvarovati in pripraviti svet tistega časa z Mojimi čudeži, besedami in prilikami, da ne bi duhovno razpadel.  V tistem času so bili preroki,
  Moji učenci in drugi verujo­či, žalovalci. Danes ste VI tisti, katerim dajem Besedo odre­šenja in večnega življenja tako, da lahko prispevate, kolikor je to mogoče, k delu odrešenja.
  Delujte v vaših družinah k temu cilju. Poskrbite, da ne bo v njej nikogar, ki je mrtev ali razpadajoč. Sejte seme živ­ljenja, ki ga bo Moj duhovni veter, podobno kot jesenski vetrovi ponesejo materialno seme na polja, ponesel v srca, ki so primerno pripravljena s trpljenjem in katastrofami, da bi se tudi tam ponovil praznik vstajenja. Potem bo od brez­življenskega telesa človeštva ostala samo krsta, sam svet, ki se bo moral, če bo hotel biti za kakršnokoli rabo človeštvu, tudi poduhoviti pod vplivom poduhovljenega človeštva. Tako se bo vrnil nekdanji raj, kjer bo človek - duhovno bit­je iz Moje Stvaritvene roke - spet postal duhovni gospodar vseh živali in vseh elementov. Vendar pa to lahko izpolni samo živi, ne pa mrtvi "mladenič iz Naina". Amen.

Gottfried Mayrehofer
Gospodove pridige