Krščanska teozofija
Po nareku od Jezusa prejel Franz Schumi 1904
Iz krčansko teozofskega spisa št. 70
Prevedel Janko Žagar
Kaj je teozofija in kakšna je razlika med krščansko in klasično teozofijo.
Moto: Preveri vse in obdrži tisto, kar je dobro. (1Tes 5,21)
Grško ime »teozofija« pomeni »Božja modrost«, kar je apostol Pavel pravilno razlagal kot duhovno ime Kristusa, »Božjega Sina«. Zato je ime »teozofija« v tolikšni meri tudi Božja beseda in hkrati globoko duhovno, saj gre za čisti Kristusov nauk in s tem za višjo, torej bolj duhovno in čistejšo razlago besed Svetega pisma.
Vendar pa se zavedajte, da je resnično in čisto Božje besedo mogoče najti le pod imenom »krščanska teozofija«, ki prenaša neposredno Očetovo besedo, to je tam, kjer Jaz, Jezus Kristus, sam poučujem svoje otroke; medtem ko pod imenom indijska teozofija (teozofsko društvo Helene Blavatsky) lažejo o Mojem življenju in trpljenju, zaradi česar sem ponižan in ne kot predstavljen Bog, temveč zgolj kot razsvetljen človek ali krščanski Buda.
Teozofija, kot božanski nauk, ki izhaja iz Božje modrosti, ima nalogo širiti pristni nauk, kakor sem ga Jaz sam, Jezus, poučeval in kakor so ga delno zapisali evangelisti, saj je Novo zaveza le izvleček velikega nauka, ki sem ga predstavil v treh letih svojega poučevanja (Jakob Lorber Veliki Janezov evangelij 11 knjig). Prizadeva si, da bi s pomočjo Mojih božanskih, neprekinjenih razodetij v Novem testamentu s čedalje globljimi dokazi v tem nauku dokazala, da obstaja Bog, da ima človek dušo, da ta duša živi naprej po smrti telesa in da zato obstaja duhovno kraljestvo. To so torej trije glavni dokazi proti današnjemu materialističnemu svetu, ki zanika Boga, dušo in življenje po smrti ter se z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, bori proti temu.
Teozofija je torej čisti duhovni nauk o Bogu in nima ničesar skupnega s cerkvenimi obredi, saj sem Jaz, Kristus sam, učil: Bog je Duh, in kdor ga želi častiti, naj ga časti v duhu svoje ljubezni v svojem srcu in v resnici s tem, da opravlja dela dobrodelnosti do revnih, potrebnih in bolnih, saj so ti Božji otroci in zato bratje in sestre vsem ljudem.
Cilj teozofije je torej, da človeka pripelje do resničnega spoznanja Boga in ga nauči vsega, kar je dobro, plemenito, duhovno in božansko, da bi pravilno izkoristil čas svojega bivanja na Zemlji, ki je za ljudi šola preizkušanja mesa, ter se skozi to plemeniti, duhovno in božansko, da bi nekoč prišel k Mene, svojemu duhovnemu Očetu v nebesih.
Krščanski teozof ne potrebuje ničesar drugega kot to, da prebere knjige, ki sem mu jih Jaz, Jezus, narekoval, naj jih napiše in razširja; kajti v teh knjigah je zapisan nauk, ki bo postal vsakdanja praksa v tisočletnem kraljestvu, ki sem ga začel graditi.
Dogme, ki jih imenujemo filozofsko-verski sistemi ali človeški predpisi, v krščanski teozofiji torej ne obstajajo, obstaja pa možnost izpolnjevanja Božjih desetih zapovedi kot vsebine Jezusovih dveh zapovedi ljubezni ter življenja in delovanja v skladu z Mojimi sedmimi vrlinami kot Sinom človeka, ki sem jih Jaz, Jezus, pojasnil v Krščanski teozofski molitveni knjigi.
V tem izredno duhovnem nauku človek uživa popolno svobodo, saj je pred Bogom vsak odgovoren zase, za svoja dejanja in opustitve. Jaz, Jezus, sem pot skozi zglede svojega življenja; Jaz sem Resnica, ker sem prvotna osrednja Luč Božje ljubezni in modrosti, in Jaz sam sem večno življenje, ker sem duhovna Ljubezen, ki tvori Nebeško življenje.
Jaz sem vaš Oče, zato ste Božji otroci in pred Menoj vsi enaki; ker pa imate vsi le enega duhovnega Očeta, ste med seboj duhovni bratje in sestre.
Krščanska teozofija je torej – ker izhaja iz Mene, Kristusa, Luči sveta – božanski ideal ljubezni. Prava vera mora namreč izvirati od samega Boga in ne sme biti ustvarjena s strani človeka, saj vas le takrat po najkrajši poti vodi od vašega izhodišča neposredno k Bogu; in to prednost ima krščanska teozofija pred vsemi drugimi religijami.
Franz Schumi
Initial teaching of the Christian Theososphy