Novo razodetje o prihodnosti Rimokatoliške Cerkve PDF tukaj >>
Odlomek iz knjige Kurta Eggensteina: ‘Prerok Jakob Lorber napoveduje prihajajoče katastrofe in pravo krščanstvo’
Okrajšave v tem članku:
JVE Janezov veliki evangelij
ND Nebeški darovi
NiD Nebeški darovi (nemška izdaja)
GP Gospodove pridige
SP Svetopisemska pojasnila
Katere so glavne točke napovedi v Lorberjevih novih razkritjih?
Novo Razodetje (NR) nedvomno jasno kaže, da smo v zgodnji fazi poslednjih dni. Zmeda v glavah, kar je v (NR) napovedano, uničenje okolja, potresi in katastrofalne poplave, so jasno vidni že v začetni fazi in bodo po mnenju Jakoba Lorberja vedno hujši. Te prerokbe bodo podrobneje obravnavane v zadnjem poglavju te knjige.
Kakšna usoda je napovedana Katoliški Cerkvi v zadnjih časih?
Jakobu Lorberju pa je bilo povedano tudi, kakšna bo usoda Katoliške Cerkve v poslednjih dneh in zakaj bo nad njo izrečena sodba. Bog je dolga stoletja molčal glede hudih prestopkov cerkvene hierarhije, zdaj v poslenjih dneh pa je spregovoril po preroku.
"Odslej z vsemi temi mogočneži ne bom več imel ne potrpljenja ne obzira. Ti (Jakob Lorber) lahko verjameš, saj ti Jaz sam to razkrivam." (JVE10; 27,8)
Katoliški teolog Henri de Lubac je pravilno razumel vlogo preroka v današnjem času, ko je dejal, da vidci, ki slišijo glasove, "lahko vidijo stvari, ki so navadnim ljudem popolnoma skrite" (1).
Kakšni so vzroki za prihajajoče spremembe?
Duhovne revolucije imajo vedno korenine daleč v preteklosti. Obremenilna stran Katoliške cerkve nosi dolg stolpec dobro zvenečih formulacij v odlokih, ki so jih izdali koncili, ki pa tega ne bodo odtehtali. Opustitev poslanstva, ki ga je Jezus zaupal svojim apostolom, se kot rdeča nit vleče skozi zgodovino Cerkve in prepad med Jezusovimi sporočili in resničnostjo ostaja nepremostljiv vse do danes. Belgijski kardinal Leo Joseph Suenens se je v sedanjih dogodkih dotaknil pravega vprašanja, ki ga mnogi ne morejo razumeti, ko je dejal, da je za razumevanje razlogov in samega vpliva sedanjega odziva treba upoštevati prisilo, uporabljeno v preteklosti (2). Številni razgledani teologi, med njimi Hans Urs von Balthasar, Karl Rahner SJ, Max Pribilla SJ, Hans Küng in mnogi drugi, vedo za povezavo med sedanjim propadanjem in hudimi prekrški, ki jih je Cerkev storila v preteklosti.
"Negativnih valov iz preteklih stoletij ne moremo zavrniti s kazuističnimi frazami, kot so 'pojavi našega časa', kot to radi počnejo katoliški apologeti, kajti bolj ali manj podobno kot radioaktivnost se širijo skozi velike časovne razsežnosti, vse do današnjih dni!"' (3).
Zakaj je Bog dopustil, da je Katoliška Cerkev storila toliko hudih prekrškov?
Stoletja je življenje v ogromnem getu Katoliške Cerkve postalo nevarno in nevzdržno. Ni bilo nič drugače kot razmere v totalitarnih državah dvajsetega stoletja.
Jezus je tak teror in fanatizem napovedal svojim učencem:
"Ko pa se bo ta Moj nauk nekoč začel z mečem razširjati med ljudstva, bo življenje na tej zemlji kmalu zelo nesrečno. Kri bo tekla v potokih in morja bodo žalostno obarvana." (JVE10; 106,14)
"Gospod sam je rekel, kako je vse to treba dopustiti zaradi samoodločbe in resnične življenjske vzgoje vsakega posameznika, brez katere nihče ne more postati pravi Božji otrok in nikoli ne more vstopiti v večno Očetovo slavo! (JVE3; 228,8)
"Ljudem ne morem odvzeti svobodne volje, saj brez nje ne bi bili ljudje." (JVE4; 213,22)
Kateri so glavni vzroki za težave Katoliške Cerkve v zadnjih časih?
Znaki propada v Katoliški cerkvi, želja po oblasti in uporabljena prisila, so vzroki za sedanji propad Cerkve. Oboje se izžareva celo v današnji represivni politiki Vatikana. Novo razodetje to povezavo jasno potrjuje.
"...na prvem mestu je takšna prisilna zapoved vsiljena svobodni človekovi volji povsem v nasprotju z Mojim Božjim redom in človeka samo zatemnjuje in nikoli ne razsvetljuje, in drugič, ker si s prisilno zapovedjo njeni oznajevalci hkrati prilastijo tudi višjo, samo njim pripadajočo oblast, zato kmalu postanejo ponosni (vzvišeni), arogantni in željni moči. In s tem svojim pravilom, ki jih prikazujejo kot božanska, dodajajo na podlagi prilaščene si Božje oblasti, pred katero njeni verniki pogoto bolj trepetajo, kot pred samim Bogom, še svoja slaba opravila in jih predstavljajo kot Božjo, na novo razodeto voljo. Izponjevanju teh pa zmeraj pripisujejo veliko večji pomen, kakor izponjevanju zgolj Božjih zapovedi. Iz tega se potem porodijo mrakobno praznoverje, malikovanje, sovraštvo proti drugače verujočim, preganjanje umori in uničujoče vojne... (JVE8; 20,9-10)
"Vsi, ki pričakujejo, da bo na zemlji na novo ustanovljeno neko Božje kraljestvo z zunanjim blisčem, se zelo motijo in slepijo, saj na zemlji ne bo nikoli ustanovljeno takšno kraljestvo v živi resnici iz Mene in v Meni. Bodo pa to storili lažni preroki pod Mojim imenom, toda v tašnem kraljestvu ne bom nikoli prebival in vladal. Glej, tako je v skladu z vso resnico z ustanovitvijo Mojega kraljestva na tej Zemlji". (JVE10; 73,9-10)
Kaj je Katoliška cerkev naredila z Božjo besedo in voljo? Kateri so glavni vzroki za njene težave?
Katoliška Cerkev pozna Božjo besedo. Ne le, da ima evangelije, ampak se je preko apostolov in apostolskih očetov naučila še veliko drugih stvari - ki so danes podane v Novem razodetju - z okultnim izročilom. Vendar je v dolgem zaporedju stoletij vedno bolj zlorabljala Gospodovo besedo. Njen sistem prisile in "dogmatičnega imperializma" (4). je bil zgrajen na togem, statičnem načelu in tam zasidran. Temu načelu je lastna togost, tako da se je izgubila vsa prožnost, in zdaj, ko se je v sodobnem svetu vse začelo dinamično gibati, ima ta togost in vztrajanje pri svojem prav katastrofalne posledice. Cerkev je izgubila verodostojnost, zaupanje razmišljujočih ljudi pa je bilo omajano. Hans Urs von Balthasar je zapisal: "Zdaj je jasno razvidno, da so v podpornih stebrih razpoke, ki so posledica statičnih napak" (5). Na sinodi rimskih škofov oktobra 1974 sta kardinala Bernardus Johannes Alfrink (Utrecht) in Julius Döpfner (München) izjavila, da Cerkev pogosto otežuje dostop do vere. Poudarila sta, da mora sinoda najprej razpravljati o izboljšanju verodostojnosti Cerkve, šele nato je mogoče obravnavati težave, ki jih svet predstavlja za Cerkev (6).
Cerkev se nikoli več ni zamislila o svojem duhovnem poslanstvu in o pomanjkanju moči, ki jo je imela v prvih stoletjih, ko je širila Jezusov evangelij kljub vsemu nasprotovanju in v sovražnem okolju. Nikoli več se ni osvobodila zunanjega razkazovanja obredov in nikoli več se ni odpovedala svoji moči vladanja, saj se je bala, da bi to ogrozilo njen lažni sistem. In zato se še vedno lahko uresniči beseda, da "postane grob krščanstva" (7): "Krivice preteklosti so kot strup, ki še naprej deluje" (8).
Ali je Jezus predvidel togo katoliško držo?
Novo razodetje je napovedalo togo držo, ki jo najdemo v Rimu in med mnogimi današnjimi škofi.
"Kajti o prostovoljni dobri volji do ljudstev pri teh starih gospodarjih še zelo težko govorimo. Da trenutno delajo v korist ljudstev, jih silijo razmere. Če bi te razmere lahko odpravili s kakršnimi koli zanje sprejemljivimi sredstvi, bi svojim ljudstvom takoj zapeli drugo, in to zelo žalostno pesem in ljudje bi morali znova plesali tako, kakor bi piskala stara španska inkvizicijska piščalka, tega pa si gotovo nihče ne želi." (JVE10; 30,1)
"Uporabili bodo vsa mogoča sredstva, da bi si povrnili nekdanjo slavo in moč." (GP 33)
"Vendar pa se soočajo z reformo (drugi Vatikanski koncil), ki se bo iztekla povsem drugače, kot so si predstavljali." (GP 10)
Ali je zadnji, drugi vatikanski koncil prinesel kakšne resnične pozitivne spremembe?
Drugi vatikanski koncil ni prinesel pričakovanih sprememb (9). Po kratkem obdobju evforije so formalisti v Vatikanu spet prevladali in preprečili temeljne spremembe v cerkvenih strukturah. Vendar pa je prišlo do druge vrste sprememb. Sprostile so se sile, ki jih kurija zdaj ne more več nadzorovati. Pritisk, ki se je dolgo časa kopičil, je zdaj povzročil ogromno razelekritev. Tradicionalni pogledi in oblike so se začeli krhati in Cerkev od takrat vedno bolj pretresajo teološke polemike. Papeževa avtoriteta, ki je bila skozi stoletja pripeljana do skrajnosti, se ves čas zmenjšuje. Misleči katoličani se ne morejo več izogniti vprašanju, kaj je resnica in kaj kamuflaža. Cerkev se je morala odpovedati do tedaj strogo uveljavljenemu nauku, da so besede Nove in Stare zaveze absolutna resnica, brez napak, in da je treba verjeti brez zadržkov.To je spodkopalo zaupanje v cerkvene nauke pri vseh, ki so sposobni kritične presoje. Mnogi so spoznali, da so morali teologi doslej z zapleteno argumentacijo braniti nevzdržne postulate vseh vrst, ki so bili v nasprotju z njihovimi prepričanji.
Kako se številni duhovniki in laiki odzivajo na cerkvene zlorabe?
Duhovniki, menihi in nune zapuščajo svoje službe in redove na obeh straneh Atlantika. V Evropi je 27 odstotkov od 35.800 župnij brez duhovnikov (10). Že junija 1964 je Sveti urad priznal, da je takrat od 30.000 do 40.000 duhovnikov imelo težave s celibatom (11). Kriza, povezana z duhovniki, pa ni omejena le na odstop od službe, saj - in to je seveda manj očitno - dvome in notranjo resignacijo občutijo številni duhovniki, "njihovo število je na splošno večje od števila duhovnikov, ki odstopajo od svoje službe" (12). Kardinali, škofje in duhovniki odstopajo po vsem svetu. Zunanja znamenja moči je v mejah možnosti še vedno mogoče opaziti, ampak osnova se topi. Vse več ljudi zapušča Cerkev in to notranje izseljevanje je kot velika reka, ki se vedno bolj širi. Mlajša generacija je v veliki meri zapustila cerkev. Nihče ne ve, kaj naj stori, in pojavlja se strah.
Ali koncili rešujejo Katoliško Cerkev pred uničenjem?
To na kratko oriše položaj Katoliške Cerkve, kot se predstavlja iz časa drugega Vatikanskega koncila. Naslednja prerokba Jakoba Lorberja, ki se je uresničila, naj da misliti vsem tistim, ki izražajo skepso do njegovih napovedi.
"In ko bodo imeli koncil svoje doktorske modrosti, jih bom udaril naravnost v krono njihove modrosti in pustil, da jih uničijo najšibkejši izmed Mojih resnično modrih otrok v zibelki Moje ljubezni, milosti in usmiljenja!" (ND2 6.5.1943 / 20)
Kako Katoliška cerkev omadežuje Jezusov nauk?
"Ker pa nimajo pravega duha... po svoji duhovni slepoti in posvetni zvitosti urejajo z zunanjim pompom ter zunanjim dostojanstvom in veličastvom in potem privabijo k sebi mnoge, tudi boljše duhove. In glej, to pa je že veliko in grobo omadeževanje še tako čistega nauka. " (JVE6; 22,3-4)
"Ljudje se še naprej oklepajo obredov in običajev - znak, da so sami še vedno zelo materialistični, saj si želijo in razumejo le materialne stvari." (GP 2)
"Ti ljudje me častijo v cerkvah in zidanih stolpih, z orglami in vsemi vrstami piščali, z zvonjenjem in cingljanjem zvonov, s šopki in trakovi, s kadili in gorečimi svečami, v pozlačenih oblačilih za denar, zlato in srebro, za vino, pečenke v vseh oblikah. Ustnic pa ne uporabljamo preveč, če pa že, se to počne v latinščini, le zaradi videza", "...vendar se ne smemo spraševati o srcu, ali mi je blizu ali daleč".
(ND2, 5. 6.1847 / 9)
Kakšne so posledice vraževerne katoliške ljudske pobožnosti?
In Gospod se v Novem razodetju sprašuje, kakšen je rezultat te površinske religioznosti katoliških ljudstev (JVE9; 209). Njegov odgovor se glasi:
"Glej, ljudje se začnejo od Boga čedalje bolj oddaljevatì, namesto da bi se Mu v srcu, ljubezni, pravi živi veri in zaupanju vse bolj približevali!..." "....in Bog mora nazadnje spet zaklicati ljudem po kakšnem na novo prebujenem preroku: ‘Glejte, to ljudstvo Me časti z ustnicami, z nekoristnim in mrtvim posvetnim obredjem - toda njegovo srce je daleč od Mene!’ " (JVE9; 209,4)
"Delo zunanjega videza in obredov jim pomeni več kot sam živi On, ki jim govori." "Naj vse, kar gre, ostane le pri ljubezni." (SP 37,2)
"Luč, to pravo Božje kraljestvo, ne more nikoli priti iz Rima." (ND2; 8.7.1847 / 3)
Ali lahko iz Rima še vedno prihaja čista resnica?
"Kajti to, kar se tam dogaja, je zgolj nekaj čisto zunanjega." (GiH2; 8.7.1847 / 9)
"To, kar je božansko, so sprevrgli v nekaj posvetnega; ljudem so dali lupino in ne jedra duhovnega življenja." (GP 19)
Ali je današnje pomanjkanje vere ali nedostopnost resnice posledica cerkvenih odklonov?
Posledice prisile, dovoljenega in spodbujanega vraževerja ter magije, v katero verjamejo ljudje, zdaj kot plesen prekrivajo pravi Jezusov nauk. Rigidni klišeji in obredi so po generacijah napačnega poučevanja prevladali do te mere, da ljudje komaj zaznavajo resnico, ko se jim pokaže. Naslednja kritična ocena površnosti in plitkega verskega življenja mnogih vernih obiskovalcev cerkva lahko med katoličani zveni zastrašujoče:
Zakaj katoličani niso preveč dovzetni za božja razodetja? Ali je treba pričakovati nova razodetja? Kdo jih najde?
"Kakor sem v tistih dneh od Judov pričakoval manj kot od poganov, tako je tudi danes, ko lahko od tistih, ki se imenujejo katoličani in res verjamejo, da so to le zato, ker se držijo predpisanega obreda, pričakujemo malo.Vendar so prav oni tisti ljudje, ki bi morali biti najboljše in najplodnejše polje za Moj evangelij, najhujši nasprotniki vsega, kar bi jih prebudilo iz njihovih udobno ustaljenih verskih dogem ter zahtevalo žrtve in samoodpovedi, ki jim niso kos, saj nimajo moralne moči, da bi premagali običajne navade in ideje. Podobni so večini ljudi, ki so v tistih dneh (Jezusovih dneh) prišli poslušat. Iščejo Me povsod po cerkvah, ne pa tudi na poti življenja, kjer naj bi njihova dejanja potrjevala to, kar tako pogosto izpovedujejo v svojih cerkvah." (GP 32)
"Nikakor pa ni lahko ljudi, oprtih na raznovstne zmote, in tistih, ki znajo iz teh zmot pridobiti zemeljske koristi, spreobrniti k najčistejšemu resničnemu nauku iz nebes.... (JVE10; 128,3)
"Vendar Jaz, kot stvarnik, Gospod in Oče, držim v rokah vajeti celega sveta. Jaz bom s tistimi, ki Me ljubijo in ohranjajo Mojo besedo, kot sem obljubil svojim učencem. In bom njihov učitelj in vodja. Poskrbel bom, da bodo zrele duše, ki so dozorele zaradi grenkih udarcev in hrepenijo po miru, pripeljane na svojo pot." (GP 26)
Kako se kažejo posledice številnih in resnih katoliških odklonov?
Napovedane so bile posledice v obliki poslabšanja in danes so vidne vsem.
"Zdaj, tako kot prej, privrženci odpadajo od teh voditeljev in iščejo luč, iščejo Besedo - kar je izraz njihovega iskanja Boga - nekaj, česar jim njihovi lastni voditelji ne morejo dati." "Pojavlja se želja po svobodi mišljenja, po duhovni svobodi." (GP 3)
"Razlog, zakaj zdaj razdajam toliko nebeškega kruha, kot se ni zgodilo od dneva, ko sem hodil po zemlji, je v tem, da se približuje čas, ko bo svet dosegel vrhunec svojih odklonov in odstopanj od Mojega načrta stvarjenja." (GP 26)
Kako reagira katoličan? Cerkev o prerokih ?
"Zdaj bom odprl oči nevernikom in tistim, ki razlagajo dobesedni pomen Mojega Svetega pisma (teologom), bom razložil njegov pravi pomen." (GP 26)
Preroki so bili vedno trn v peti vladajoči hierarhiji. Starozavezni preroki so v svojem času vzbujali jezo duhovnikov in si nakopali preganjanje, na enak način pa bodo besede Jakoba Lorberja vzbujale jezo, bes in nasprotovanje. Preroške besede, ki jih je izrekel Jeremija, namreč veljajo tudi v njegovem primeru:
"Ali ni moja beseda kot ogenj, govori Gospod, in kot kladivo, ki razbije skalo?" (Jer 23,29)
Zakaj lahko Katoliška Cerkev v bližnji prihodnosti pričakuje veliko negativnih stvari ?
Lorberjeve napovedi v zvezi z usodo Katoliške Cerkve v bližnji prihodnosti so naslednje: Novo razodetje pravi, da je Cerkev zaznamovala želja po vladanju in moči (GP 14).
Prisila in sojenje se strogo zavrača. (JVE9; 39,11)
»Nad nobenim od vas (učencev) nisem uporabil prisile, ampak sem vam le zaklical, v popolni svobodi: Kdorkoli to želi, lahko pride, sliši, vidi in mi sledi. In to ste storili po lastni volji. Nadaljujte tako tudi v prihodnje, v Mojem imenu, in šli boste po dobri poti! Toda kdor hoče iz tega narediti prisilo, ne bo Moj učenec in na svoji poti bo našel skale, pečine in trnje." (JVE8; 20,3-5)
Zakaj mora in sme vsak sam iskati resnico s polno svobodo prepričanja – tudi brez cerkvene avtoritete?
"Vsak posameznik lahko v celoti sam oblikuje svoje življenje." (JVE1;93,8)
"Vera v avtoriteto ponuja mnogo premalo svetlobe za dušo." (JVE8; 27,13)
"V Mojih očeh velja le samoodločitev v največji svobodi. Vse, kar je zgoraj ali spodaj, nima nobene vrednosti pred Menoj in Mojim Očetom, ki je v Meni in Jaz v Njem." (JVE1; 93,5)
Kako lahko ugotovite, ali Bog deluje ali govori po duhovnikih
"Glej, nisem med tistimi, iz katerih ust ne prihaja nič drugega kot ena obsodba za drugo, saj hočejo videti Boga samo v ognju sodbe in nikoli samo v ljubezni." (NiD2; 4.7.1842 / 7)
Je kot avtoriteta pomembnejši Bog ali cerkveno vodstvo?
"Farizeji so postavili tempelj nad vse drugo, krščanski duhovniki pa svojo cerkev." (GP 42)
Kako Bog postopoma poskuša voditi duhovščino in laike k resnici?
"Toda noč se počasi umika zori in zora dnevu." "V mnogih glavah se zora že lomi." (GP 14)
"Jaz, vaš Gospod in Bog, že dolgo časa z vseh strani grmim v vaše (cerkveno) blokirano uho in v vaše otrdelo srce." (NiD2; 06.1943 / 10)
Kakšne posledice ima za katoličana njegova arogantnost, ponos, jeza, maščevalnost in duhovno nečistovanje do oblasti? Kaj Cerkev pričakuje?
"Toda vaše zablode o popolni božanski moči so vaše srce ali vašo ljubezen odvrnile od Mene in ga napolnile s ponosom, nadutostjo, jezo, maščevanjem, nečistovanjem in vsemi sodbami ...?" (GiH2, 6.5.1843 / 8)
"Kar ste storili drugim, bodo zdaj tudi oni storili vam. In nagrada, ki ste si jo že zdavnaj zaslužili, bo zdaj na vaši glavi." (GiH2, 6.5.1843 / 16)
"Vsi vaši privrženci, ki ste jih s svojim dvojnim jezikom moči naredili za svoje, vas bodo v svojih srcih najbolj sovražili." (GiH2; 6.5.1843 / 16)
"Živa beseda bo ogenj v srcih tistih, ki jo imajo... Vsaka človeška, od sveta naučena beseda pa bo prazna, suha slama; in tako tudi vsi govori s prižnic." (GiH2; 6.5.1843 / 38)
Lahko Katoliška Cerkev resnično trdi, da je pravo Petrovo nasledstvo?
Po NR je Jezus apostolu Petru napovedal naslednje:
"Jaz sem rekel: »Simon Juda, zaradi tvoje mogočne vere sem ti dal ključe Božjega kraljestva in te imenoval skala, na katero bom postavil Svojo cerkev, ki je vrata pekla ne bodo mogla premagati. Postal boš novi Aron in sedel boš na njegovem stolu. To pa boš postal tudi tako, da boš z drugimi brati širil Mojo besedo.
Toda ko se bo to po nekaj stotih letih med pogani razširilo, bodo v Rimu lažno razglasili, da si ti takšen stol že ustanovil. In ljudstva, ki jih bodo z ognjem in mečem prisilili v to, bodo lažnim prerokom tudi verjela, da si ti kot prvi knez vere takšen stol postavil v Rimu, in da od tam v Mojem imenu upravljaš vso Zemljo, njene kneze in ljudstva. Toda glej, to bo lažni stol in od tam se bo po širni Zemlji razširilo veliko zla; skoraj nihče več potem ne bo vedel, kje si postavil pravi stol - stol ljubezni, resnice, žive vere in življenja, in kdo je tvoj pravi naslednik.
Lažni stol se bo sicer dolgo obdržal, veliko dlje kot tisoč let, toda starosti dva tisoč let ne bo dočakal! Zdaj pa izračunaj, če znaš računati.
Ko bo lažni stol postal trhel in ne bo več imel opore, pa bom znova prišel in z Menoj tudi Moje kraljestvo.... Toda v tistem času bo potrebno tudi veliko čiščenja, da Me bodo ljudje znova spoznali in verjeli samo Vame." (JVE8; 162,2-6)
Kakšno nalogo imajo prijatelji Novega razodetja ? Kaj lahko pričakujejo?
"Vse to se lahko zgodi, še preden bosta minili dve polni tisočletji od sedaj, ko sem utelešen med vami." (JVE9; 71,5) Današnjim prijateljem Novega Razodetja je rečeno: "Ne ukvarjajte se s svojimi nasprotniki. Bolj ko bo čas napredoval in bo število Mojih ovac naraščalo, manj bo ta Moj nauk (NR) lahko ostal neznan, večje pa bo tudi nasprotovanje njemu in njegovim privržencem. "Boj se bo moral razplamteti." (GP 21)
"Pomislite, da je na milijone ljudi, ki jih je treba voditi do pravih vrat, vrat svetlobe ..." (GP 21)
"Ne bojte se, da bi zmagali." (GP 17)
Kdo se bo boril proti katoličanom? Voditi cerkev ?
"Bolečina zdaj stoji na pragu. Tu ja že zdaj precejšnje število ostrostrelcev, ki ne bodo zgrešili svojega cilja." (JVE11; 238,1)
Kakšno nalogo izpolnjuje zunanja cerkev v odnosu do prave notranje cerkve?
"Božje kraljestvo seveda nikoli ne more priti iz zunanje (uradne) cerkve, saj gre za resnično, notranje, večno življenje duha. Toda ta zunanja cerkev je po Mojem načrtu in določilu zaščita za notranjo cerkev, ki jo zlahka najde vsakdo, ki jo želi najti. Pri tem je vseeno, kateri zunanji cerkvi pripadajo - če le nekako govori v Mojem imenu in Mojo besedo." (NiD2; 12.7.1847 / 08) "
Vendar ne preklinjajte celotnega drevesa, ker je njegovo lubje odmrlo." (NiD2, 12.7.1847 / 11)
Ali nova razodetja priporočajo izstop iz cerkve
"Če želite postati odpadniki (tj. zapustiti cerkev), to vašim bratom ne bo koristilo." (NiD1, 20.8.1840 /11)
(Omeniti je treba, da so skoraj vsi prijatelji Novega razodetja člani Krščanske Cerkve. Društvo Lorber v Nemčiji nikogar ne spodbuja, naj zapusti svojo cerkev. Po drugi strani pa je prijateljem izrecno rečeno, naj se ne pridružijo nobeni sekti. (ND2, str.82.) Zato tudi sama Lorberjeva družba ne sme prevzeti značaja sekte, temveč mora ostati ohlapno združenje prijateljev v duhu).
Kaj je Jezus mislil s svojo obljubo: ' Vrata pekla jih ne bodo premagala'?
Verne duše, prežete s cerkvenim izročilom, ki jih je razvoj dogodkov v Katoliški cerkvi po II. vatikanskem koncilu močno vznemiril, se oklepajo evangeljskih besed:
"In peklenska vrata je ne bodo premagala" (Mt 16,18), ko jih prevzameta strah in malodušje. Toda preprosti um je pogosto nagnjen k temu, da visoko duhovno resnico sprejema precej konkretno, tj. oklepa se dobesednega pomena evangelijev. Teologi vedo, da se besede, ki govorijo o nepremagljivosti Cerkve, ne nanašajo na zunanjo organizacijo Cerkve.
Novo razodetje v celoti pojasnjuje odlomek iz Matejevega evangelija: "Ti si Peter in na tej skali bom zgradil svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala." (Mt 16,18)
Na tem mestu lahko navedemo le izvlečke ustreznih odlomkov.
"Zaradi tega odlomka iz Svetega pisma zdaj v vseh krščanskih regijah na zemlji prevladuje velika zmota." (JVE 11, str.332,2)
"Peter je bil prvi, ki sem mu dal ključe nebeškega kraljestva v tej veri in zaupanju; to kraljestvo je kraljestvo ljubezni do Boga v srcih ljudi ..." (JVE 11, str.334,3)
"Vsak, ki me spozna in ljubi kot Peter, je prava skala, na kateri lahko zgradim svojo pravo cerkev, pravo ljubezen in modrost iz Mene, in res jo zgradim najbolj svečano." (JVE 11, str. 332,3)
Kakšna je v Jezusovih mislih prava cerkev ?
Cerkev bo razpadla, preden bo lahko nastalo nekaj novega. Novi cerkvi duha ne bo manjkala oblika, saj bo tudi ona potrebovala organizacijo in obliko, vendar to ne bo oblika uveljavljene cerkve s hierarhičnim redom, ki vlada, uporablja pritisk, obsoja in se izgublja v ceremonialu in vraževerju. In si bo vzela k srcu besede:
"Ne vzemite ne zlata ne srebra". (Mt 10,9)
Kakšen je odnos do katoličanov? Ali Jezus priporoča resnice in zmote?
Po preobrazbi ecclesia carnalis* - kot jo je imenoval Joahim iz Fiore - v ecclesia spiritualis bodo začele veljati čudovite besede iz Novega razodetja, ki so podobne priliki: "Glej, modrec gre v ropotarnico in tam pogosto najde velik zaklad, pokrit s ceremonialom. Obriše prah in čisto zlato položi v svojo zakladnico. Pojdi in stori enako." (NiD1; 20.8.1840 /15)
*Ecclesia carnalis dobesedno pomeni 'telesna cerkev', torej hierarhična cerkev. Njeno nasprotje je ecclesia spiritualis, cerkev duha.
Ali papež in cerkveni voditelji poznajo napovedi prihodnosti?
Cerkveni voditelji se zavedajo, da je Katoliška Cerkev pred sodbo in koncem. Leta 1917 je škof iz škofije Leirie-Fatima (Portugalska) Vatikanu zaupal tretje sporočilo za otroke iz Fatime. Leta 1960 naj bi Vatikan to pismo razkril svetu. Pečati so bili odprti in vsebine zapisane, vendar niso bile objavljene. Sporočilo je kljub temu postalo znano. Ne govori o usodi določenega naroda, kot se je govorilo, da bi odvrnili pozornost. Po objavi v tisku je to potrdila priča, ki zdaj živi v samostanu, pred škofom škofije Leirie-Fatima. Danes je znano, da so besede, izrečene v Fatimi, med drugim vsebovale tudi obsodbo Katoliške Cerkve. Na 6. Fatimskem kongresu v Freiburgu v Breisgau (Nemčija) septembra 1973 je škof Rudolf Graber iz Regensburga dejal: "Fatima je obsodba, izrečena cerkvi, ki verjame, da zmore brez žrtev in odrešenja, in ki je postala posvetna. Fatima je Božja sodba nad mini krščanstvom po najnižji ceni, pri čemer je zaključna razprodaja v teku.” (13)
To so odkrite besede, kot so tudi naslednje izjave patriarha Atenagoreja (rojen Aristocles Matthaiou): "Iz Cerkve smo naredili organizacijo kot vsako drugo. Porabili smo svoje moči za njeno ustanovitev, nato pa smo jih uporabili za njeno delovanje. In deluje kot stroj, vendar ne kot življenje." "Kaj smo naredili? Kristus nas je zapustil. Odgnali smo ga." Na zadnjem koncilu so katoliški patriarhi kuriji naložili odgovornost, da je pustila, da se je vera izsušila z rimskim legalizmom in triumfalizmom. Njihova opozorila so ostala neslišana, tako kot mnoga druga v teku časa. (14)
Zdi se, da se je tudi papež Pavel VI. zavedal, da se Cerkev bliža koncu. Poleti 1974 se je pritožil na avdienci: "Cerkev je v težavah - zdi se, da je obsojena na smrt." (14A)
Kakšen učinek bi imel padec Katoliške Cerkve? Cerkev za nadaljnji obstoj Jezusovega nauka?
V Novem razodetju Gospod izrecno navaja, da bo Jezusov nauk postal znan svetu tudi po zatonu Katoliške Cerkve:
"Ko bo Katoliška Cerkev doživela svojo sodbo in svoj konec, se bo Moj nauk kljub temu nadaljeval med mnogimi ljudmi na zemlji. Vendar bo vedno nekaj, kar bo svobodno, in bo tiho sijalo med ljudmi, luč, ki jih bo tolažila, nikoli pa ne bo kraljica, ki bi na prestolu, s krono, žezlom in kroglo vladala celotnim narodom." (JVE8; 14,17)
Ali obstaja potreba po resnici skozi božansko Nova razkritja? Ali lahko najdete resnico brez lastnega truda?
Katoliški in protestantski teologi menijo, da je lakota po resničnem razodetju zelo razširjena. Resnično duhovno spoznanje pa pogosto potrebuje čas, da dozori. Zavedanje temeljnih resnic vere, ki temeljijo na evangelijih, zahteva um, ki je živ in nekaj miselnega napora.
Novo razodetje, delo, ki močno razširi naša duhovna obzorja, lahko za vsakogar, ki je dovolj odprtega duha, združi toge koncepte s kakršnimi se običajno ukvarja teologija, v tok predstavitve, ki jo lahko razume in sprejme vsakdo. Vsakdo, ki resnično resno išče versko resnico, kot jo je učil Jezus, se bo počutil izzvanega, da pridobi nova spoznanja. V NR Bog resnično govori ljudem v poslednjih dneh. Vendar nihče ne bo mogel priti do resnice brez truda. Včasih lahko za preučevanje globokih metafizičnih vidikov tega obsežnega razodetja veljajo Empedoklejeve besede: "Vem, da je resnica lastna besedam, ki jih oznanjam, vendar jo bodo ljudje težko sprejeli za svojo in le s težavo zmaga v duši goreče prizadevanje za vero."
V primeru protislovij, kdo je bolj verodostojen, evangeliji, ki jih razlaga cerkev, ali Novo razodetje?
Kjer obstajajo nasprotja med Novim razodetjem in cerkvenim naukom, cerkev nima prav, kot bodo trdili katoliški in protestantski teologi, ampak Novo razodetje. Sprejeto je bilo, da so bili evangeliji v zgodnjih stoletjih delno ponarejeni, de-mitologizatorji in teologi 19. in 20. stoletja pa so jih spremenili v karikaturo. "Kot da bi večno ostale njihove definicije in izjave in ne Gospodova beseda," je na tem mestu izjavil profesor Hans Küng, "kot da bi vstrajale njihove institucije in ustave in ne Božje vladanje" (Hans Küng "Wahrhaftigkeit").
"Nihče razen njih," je pomembno zapisano v Novem razodetju, "naj ne bi ničesar vedel ali se česa naučil." "Ne ljubijo Moje luči in ne bodo ljubili tistih, ki jim bodo prinesli Mojo luč." (JVE8; 225,9)
Ali cerkveno stališče proti Novmu razodetju vpliva na izpolnitev prerokb?
Cerkve lahko Jakoba Lorberja, preroka zadnjih dni, popolnoma ignorirajo ali pa vanj mečejo kamenje, vendar to ne bo vplivalo na izpolnitev prerokbe.
V teh dneh bi morali kristjani upoštevati besede apostola Pavla:
"Ne ugašajte duha, ne zaničujte preroških besed, ampak vse preizkušajte in se držite tistega, kar je dobro." (1Tes 5,19-21)
Je prišel čas za splošno objavo razkritij?
"Nemir in premislek bosta neizogibna," je dejal oče Lohfink, profesor na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, "povsod, kjer Bog dopusti, da se pojavijo preroki" (15).
Goethejeve besede, da bodo "najodličnejše stvari, ki se bodo pojavile, ki bodo vzniknile pred nami, čim dlje zanikane", veljajo tudi v primeru Novega razodetja. Nedvomno pa je zdaj prišel čas, ko bo to pomembno razodetje, dano po preroku, postalo splošno znano.
"Pojavlja se splošna želja po svetlobi, po duhovnem življenju, po ljubezni, po pristnem duhovnem nauku, ki ima toplino. In tako se kljub vsemu nasprotovanju pojavlja premik k duhu ..." (GP 3)
Viri
1 Henri de Luback: TRAGEDIJA HUMANIZMA BREZ BOGA str. 156.
2 MEDNARODNE KATOLIŠKE INFORMACIJE; navedek v ‘Word’ 1970/ 3-4, str.83
3 Spectator: KONCIL - PRELOM ALI RAZOČARANJE? Bietigheim/W. 1969, str. 42
4 Strassburški nadškof Léon Arthur Elchinger, citat po Hirschauerju:
Katolíštvo pred tveganjem svobode, München 1966, str. 240.
5 Hans Urs von Balthasar: RAZLAGA DOKAZOVANJA DUHA, Vol. 3, Freiburg, B. 1972, str. 94
6 "FAZ", časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung, 4. oktober 1974
7 Robert Adolfs: Bo Cerkev postala božji grob? Gradec 1967, str. 49
8 Kurt Hutten: V KAJ VERJAMEJO SEKTE? Stuttgart 1965, str. 13
9 Spectator: KONCIL. ibid. opomba 3, str. 42
10 "FAZ", 1. april 1972
11 »Kristjan in svet«, 30. september 1973 (nadškofija Freiburg/B.)
12 Fuchs Konstantin: VERJETI – TODA KAKO? Mainz 1968, str. 20
13 »Konradsblatt«, 30. september 1973 (nadškofija Freiburg/B.)
14 Fequet Henry: RIM PRED PREOBRATOM? Freiburg. B. 1968, str. 61
14A "Stern", 24. oktober 1974, str. 68
15 Das Wort 1969, 9/10, Str. 253
Kurt Eggenstein
Der Prophet Jakob Lorber verkündet bevorstehende Katastrophen und das wahre Christentum
Prevod: Janko Žagar